Slabo leto po strmoglavljenju sirskega samodržca Bašarja Al Asada je dvajseta pot v tujino njegovega naslednika Ahmeda Al Šaro pripeljala na obisk v ZDA. V Beli hiši je z Donaldom Trumpom poglabljal nove odnose Sirije z ameriško administracijo. Bil je sploh prvi sirski predsednik, ki je prispel na državni obisk v ZDA, po letu 1946, ko se je v Washingtonu zaradi utrjevanja meddržavnih vezi po osamosvojitvi izpod francoskega mandata mudil predsednik Šukri Al Kuvatli.
Že sam obisk je bil simbolični pokazatelj popolne politične transformacije nekdanjega borca Al Kaide in Islamske države, ki je krajši čas preživel v ameriškem zaporu v Iraku, pozneje pa so ZDA za njegovo prijetje razpisale nagrado deset milijonov dolarjev. A ti časi so minili. Nekdanji džihadist, ki je vojaško uniformo zamenjal za pražnjo civilno obleko, je s svojimi zagotovili o novi Siriji in vključenosti vseh delov sirske družbe v politično soodločanje postal ljubljenec Zahoda in arabskih držav, prav tako pa pragmatični sogovornik Rusije, ki hoče v Siriji ohraniti svoja vojaška oporišča.
Investicije po odpravi sankcij
Predsednik Trump o Al Šari pravi, da je »žilav fant« iz »težkega okoliša«. Tudi pred tokratnim srečanjem v Beli hiši je ponovno hvalil napredek v Siriji. Ta sicer ostaja polovičen, saj so prve parlamentarne volitve, ko poslancev niso izbirali ljudje, temveč posebni elektorji, prinesle prevlado sunitskih moških v parlamentu, ki še zdaleč ne odraža pestre etnično-verske slike Sirije. Toda vprašanja politične tranzicije na pogovorih med Trumpom in Al Šaro niso bila v ospredju.
Prevladovala so varnostna vprašanje in Al Šarovi poskusi, da z odpravo ameriških sankcij proti Siriji še iz časov režima Bašarja Al Asada zagotovi kar se da hitro gospodarsko okrevanje države. Odprava teh sankcij je ključna, da se k obnovi Sirije privabi investitorje. Po ocenah Svetovne banke gre za več kot 200 milijard dolarjev vreden projekt. Pomoč pri gospodarskih vprašanjih je Al Šari v Washingtonu obljubila tudi predsednica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva. Strokovnjaki IMF so že spomladi pomagali novim sirskim oblastem pri pripravi proračuna in izboljšanju finančnega upravljanja države. Toda seznam sirskih želja je še daljši: želi si finančno podporo v obliki ugodnih posojil, strokovno pomoč za vnovičen zagon rasti gospodarstva ter pomoč za makrofinančno stabilizacijo.
Ameriški angažma v Siriji
Na vrhu tem pogovorov je bila varnostna situacija v Siriji, kjer slabih dvajset let po ustanovitvi teroristična skupina Islamska država še vedno deluje. Čeprav ni niti približno tako močna kot pred dobrim desetletjem, ko se je razpredla čez velik del severne Sirije in globoko v Irak, pa s svojimi 2500 borci še naprej predstavlja varnostno grožnjo. Vključitev Sirije v okoli 80 držav obsegajočo mednarodno koalicijo proti Islamski državi, na kar je pristal Al Šara, bo izboljšala sodelovanje z ZDA in Veliko Britanijo, ki je že tako na visoki ravni. Prav pred obiskom Al Šare so sirske oblasti v večjem delu države začele obsežne racije proti celicam Islamske države in aretirale več ducat osumljencev ter zasegle orožje.
Islamska država sicer predsednika Al Šaro pojmuje kot »izdajalca ideje«, saj da je odstopil od »pravega islama«. Kritike so se stopnjevale po njegovih srečanjih z ameriškim predsednikom in drugimi zahodnimi voditelji. V očeh Islamske države je Al Šara zamenjal islamsko pravo z mednarodnimi dogovori in idejami, kar zanjo pomeni izdajo islamske ideologije. Tudi zato je Al Šara postal legitimna tarča za Islamsko državo.
Kot so tik pred obiskom v ZDA razkrili v sirski vladi, so v zadnjih mesecih vsaj dvakrat odkrili načrt atentata na predsednika. Oba poskusa so preprečili. Nova sirska vlada se sicer že dlje časa usklajuje z ameriško vojsko v boju proti Islamski državi. Pričakovati je, da se bo po sirski pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi sodelovanje še okrepilo. To je tudi korak za vzpostavitev zaupanja z ameriško administracijo, da umakne še zadnje sankcije proti Siriji, ki veljajo še iz časov, ko je bil na oblasti Asad. Te mora sicer odpraviti ameriški kongres.
Zaupanje med Washingtonom in Damaskom naj bi se še dodatno okrepilo z novim ameriškim letalskim oporiščem na obronkih sirske prestolnice, o čemer pogovori z Washingtonom prehajajo v zaključno fazo. Iz tega oporišča naj bi ZDA pomagale nadzorovati izvajanje nastajajočega sirsko-izraelskega varnostnega dogovora.
