Zakaj že bo drugi državni obisk Donalda Trumpa na Otoku zgodovinski? Samo zato, ker še nobenega predsednika ZDA ali šefa kakšne druge države niso dvakrat povabili na takšen obisk najvišjega ranga, na katere vabi, po naročilu vlade, monarh. Ker gre za pompozni cirkus, ki vključuje vse, od kočij do fanfar, od topovskih salv do največjega banketa, povabijo največ dva šefa države ali vlade na leto. Letos je že bil na prvem državnem obisku francoski predsednik Emmanuel Macron, kot peti gost kralja Karla III., ki je zasedel prestol septembra 2022, po smrti matere, kraljice Elizabete II. Ta je bila zaradi rekordno dolge vladavine (70 let in 214 dni) gostiteljica rekordnih 113 državnih obiskov. Med njimi je bil leta 2019 tudi Trumpov prvi državni obisk.

Želel si ga je premier, ne kralj?

Bližnji drugi je nepričakovan kljub zamenjavi na prestolu in prelomu s tradicijo, posebej tako kmalu po vrnitvi Trumpa v Belo hišo. Prevladuje mnenje, da si ga ni želel kralj, uradni šef države, ampak dejanski šef države, laburistični premier Keir Starmer, ki se je med prvim obiskom v Beli hiši februarja hotel prikupiti nečimrnemu Trumpu že na začetku drugega mandata, ko se je prelevil v pismonošo in mu izročil pisno kraljevo vabilo na drugi državni obisk. Številnim Otočanom je bilo nerodno, ko mu je (ri..lizniško) razlagal, kako zelo nekaj posebnega je to. »V veliko veselje mi je, da prinašam pismo njegovega visočanstva,« je začel Starmer, preden je segel v žep suknjiča in iz njega potegnil veliko pismo ter mu ga izročil, preden mu je posredoval kraljeve najboljše želje.

»Naj ga preberem kar zdaj?« je dejal Trump in požel smeh navzočih, po malem norčavo pohvalil velik kraljev podpis, preden je Starmerju vrnil pismo in mu rekel, naj prebere zelo pomemben del pisma. »To je res nekaj posebnega. To se še ni zgodilo. Neprimerljivo je,« je dejal Starmer ter Trumpa potrepljal po rami, »in simbolizira moč odnosov med našima državama.«

Jovanka je bila prva

Melania Trump ni prva oseba iz nekdanje SFRJ, ki je kot prva dama spremljala moža na najbolj prestižnem, kar petdnevnem državnem obisku v Britaniji. In ga bo kmalu na drugem. Prva je bila v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev rojena Jovanka Broz, ki je bila zraven na »zgodovinskem obisku maršala Tita v Britaniji«, kot so poročali v otoških medijih marca 1953, ko je predsednik Josip Broz Tito kot prvi predsednik komunistične države obiskal Združeno kraljestvo. Na Otok je pripotoval »v velikem stilu« – s prvo damo sta priplula na Galebu, ikonski ladji Jugoslovanske vojne mornarice, ki jo je Tito uporabljal kot svojo uradno jahto. Govora v parlamentu (kot Trump) ni imel.

Saharinsko je nadaljeval, da je bil že Trumpov prvi državni obisk izjemno uspešen (Kje je to slišal? Spremljali so ga protesti, skupaj s orjaškim debelim balonom s Trumpovo podobo, in Trump je zamujal na srečanje s kraljico, potem pa zakorakal pred njo ter jo zakril pred kamerami, ko sta pregledovala častno stražo.), vendar si kralj želi, da bi bil drugi še uspešnejši. Lahko bi bil, če bi Trump tokrat imel govor v parlamentu, kar je zadnje, česar si želi, vsaj po tihem, najbrž večina poslancev. Pa ga spet ne bo imel. Če bi ga, bi bili pričakovani protesti proti obisku zagotovo še večji.

Parlament ne bo zasedal

Vlada ga je povabila na obisk ravno v času, ko parlament ne bo zasedal, saj se takrat začenjajo jesenski kongresi strank. Do zdaj so samo trije predsedniki ZDA nagovorili oba domova parlamenta: Ronald Reagan, Bill Clinton in Barack Obama. In 66 šefov držav, od kraljev do predsednikov in premierjev, ter ena prva dama, žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska (novembra 2022). Poleg britanskih monarhov so samo štirje tuji državniki več kot enkrat imeli govor v britanskem parlamentu. Nelson Mandela, Mihael Gorbačov, Šimon Peres in Volodimir Zelenski. Kar osem francoskih predsednikov, kar je daleč največ, je nagovorilo poslance in lorde, od Alberta Lebruna, prvega tujega državnika, ki ga je doletela ta čast leta 1939, do Emmanuela Macrona julija letos. Te časti, ki je očitno ne bo deležen Trump, so bili deležni številni tuji voditelji, med katerimi so najbrž presenetljiva imena, od Nikite Hruščova, ko je bil šef sovjetske komunistične partije (leta 1956), in ruskega predsednika Borisa Jelcina (leta 1992) do predsednika Nikaragve Daniela Ortege (1989) ter nekdanjega in sedanjega šefa kitajske komunistične partije in države: leta 2005 je govoril Hu Jintao in leta 2015 Xi Jinping.

Kdo bo bojkotiral banket?

Trumpov obisk je bolj kontroverzen kot zgodovinski. Na to je prvi opozoril vodja liberalnih demokratov, tretje največje britanske stranke, sir Ed Davey, ki se je kralju vnaprej opravičil, ker sta se z ženo odločila, da bosta bojkotirala velik banket v čast Donaldu in Melanii Trump v windsorskem gradu, kjer bosta gosta kraljevega para, ker Buckinghamsko palačo prenavljajo. »Ni večje časti, kot je kraljevo povabilo,« je dejal Davey, preden je razložil, da z bojkotom protestira proti temu, da Trump in tudi Starmer zapirata oči pred tragedijo v Gazi. Davey trdi, da bi lahko Trump s svojim vplivom hipoma ustavil srhljivo vojno, humanitarno dramo in stradanje v Gazi ter dosegel izpustitev izraelskih talcev Hamasa, če bi to zares hotel. »Če bi Trump rekel Netanjahuju, naj to ustavi, bi se vse končalo jutri. Če bi Trump uporabil svoj vliv na Katar in druge zalivske države, na katere se zanaša Hamas, bi talci jutri prišli domov.«

Priporočamo