Na tretjem mestu so končali trenutno še vladajoči socialdemokrati kanclerja Olafa Scholza s 16 odstotki glasov, na četrtem pa Zeleni s 13,5 odstotka glasov, so pokazali rezultati vzporednih volitev, ki jih je objavil nemški ARD.
Če so natančni, se je v parlament uvrstila še Levica (8,5%), medtem ko liberalni FDP (4.9%) in skrajno levo Združenje Sahre Wagenknecht (4,7%) za drobec nista dosegla pet odstotnega parlamenternega praga. Kljub temu bi še lahko prišla v parlament, če neposredno osvojita vsaj tri poslanske sedeže. Nemški volilni sistem je namreč mešanica proporcionalnega in večinskega.
Predvolilne ankete so napovedovale, da bodo krščanski demokrati osvojili 30,7 odstotka glasov, Alternativi za Nemčijo so napovedovali 20,7 odstotka glasov, socialdemokratom pa 15,3 odstotka. Če rezultati vzporednih volitev držijo, potem večjih odstopanj od teh napovedi ni bilo.
Na natančno porazdelitev števila poslanskih sedežev bo potrebno še nekoliko počakati, od nje pa bo odvisno, ali bi kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz poskušal sestaviti vlado samo s socialdemokrati ali pa bi v koalicijska pogajanja povabili še kakšno stranko.
Če se bodo voditelji strank držali predvolilnih napovedi, to gotovo ne bo Alternativa za Nemčijo, okoli katere skušajo vzdrževati politični požarni zid. So pa v stranki lahko zadovoljni z rezultatom. Ponovili so drugo mesto z lanskih evropskih volitev in zabeležili znaten porast podpore glede na parlamentarne volitve pred štirimi leti, ko so končali na petem mestu z 10,4 odstotka glasov. Odtlej so prvič v zgodovini zabeležili volilno zmago v kakšni nemški zvezni deželi, lani v Turingiji.
Scholzovim socialdemokratom je podpora padla za deset odstotnih točk glede na leto 2021, ko so dobili 25,7 odstotka glasov. CDU/CSU pa se je okrepila za pet odstotnih točk (prej 24,1%). Velik je tudi padec FDP, ki je nazadnje dobila 11,4 odstotka glasov. Vse to seveda velja ob domnevi, da so vzporedne volitve pravilno izmerile razpoloženje volilcev.
