Od torka do nedelje je v severovzhodni Hercegovini v okviru boja proti gradnji hidroelektrarn potekal znanstvenoraziskovalni tabor na območju 90 kilometrov zgornjega toka Neretve in njenih številnih pritokov. Gre za nenaseljeno divjino, poraslo z gozdovi, še povsem neraziskano, kar zadeva živalske in rastlinske vrste. Raziskovanja se je lotilo več kot 50 znanstvenikov iz devetih evropskih držav, tudi štiri slovenske raziskovalke, ki so čez dan proučevale majcene podzemne živali v prodiščih ob reki, ponoči pa popisovale netopirje, za kar so čez Neretvo razpele mreže.

Načrti o 70 hidroelektrarnah na Neretvi in pritokih

»Nujno potrebujemo raziskave in analize, da bi s podatki lahko podprli pravni boj za rešitev tega enkratnega rečnega ekosistema pred gradnjo jezov za hidroelektrarne,« je za Dnevnik povedala ena od organizatork tabora, Amelie Huber iz nemške nevladne organizacije EuroNatur. Trenutno najbolj skrbi gradnja srednje velike hidroelektrarne na zgornjem toku Neretve 40 kilometrov od izvira, obstajajo pa načrti še za sedem manjših na tem območju. Po prepričanju Huberjeve od majhnih hidroelektrarn glede proizvedene elektrike ni veliko koristi, škoda za okolje pa je velika. Vsega skupaj naj bi na Neretvi in pritokih zraslo 70 novih hidroelektrarn. Obstajajo že štiri velike na srednjem toku južno od Konjica, ki so jih zgradili še v času Jugoslavije, največja med njimi je Jablanica.

»Zgornji tok Neretve s pritoki je neverjetno lep in nedotaknjen, a neznan ljudem po svetu. O vsakem še tako majhnem območju Amazonke vemo več kot o tem čudovitem porečju. Tudi zato smo zdaj tukaj,« je v pogovoru za Dnevnik vzkliknil voditelj dunajske nevladne organizacije Riverwatch Ulrich Eichelmann, ki velja za guruja in dušo gibanja za rešitev balkanskih rek. »Naš cilj je, da s pomočjo znanstvenih dejstev in analiz prepričamo oblasti v BiH in tudi v Evropi, da ustavijo načrte o gradnji jezov za hidroelektrarne in zaščitijo to območje.« Dejal je še: »Takšnih rek, kot so balkanske, ni nikjer drugje v Evropi. Enkratne so s svojimi slapovi, pa z različnimi vrstami rib in žuželk. Neretva ima na primer več vrst postrvi, tudi zelo redke. Ljudje tukaj na Balkanu ne vedo, kaj imajo. Zdaj pa se soočamo s pravim cunamijem načrtov gradnje jezov za hidroelektrarne na Balkanu in nobeni manjši reki naj ne bi bilo prizaneseno.«

BiH ima dovolj elektrarn

»Težko bi danes v svetu našli reko, ki je pitna v svojih začetnih 90 kilometrih,« je za Dnevnik dejal Vladimir Topić iz banjaluške organizacije Center za življenjsko okolje, ki se povezuje z več kot 20 nevladnimi organizacijami iz vse BiH v boju za neokrnjenost tamkajšnjih rek. Topić poudarja, da BiH izvaža elektriko in tako ne potrebuje nove hidroelektrarne.

Topić je omenil tudi štiri slovenske raziskovalke iz skupine za speleobiologijo z oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki so pod vodstvom Maje Zagmajster skupaj s strokovnjakom Tonijem Vorauerjem iz Innsbrucka in študentom biologije Vojem Milanovićem iz Sarajeva v pičlih petih dneh terenskega dela odkrile najmanj 12 različnih vrst netopirjev. Po mnenju Zagmajstrove bo končno število verjetno večje, potem ko bodo analizirali tudi posnetke klicev netopirjev, ki so jih ponoči posneli na raziskovanem območju. Tudi iz frekvence klicev je namreč mogoče razbrati, v katero skupino ali celo vrsto spada netopir. Vendar je »raziskava netopirjev potekala premalo časa, da bi dobili celovito sliko o njihovi pestrosti na tem območju«.

V ponedeljek je po vrnitvi v Ljubljano za Dnevnik še povedala: »Na več mestih ob Neretvi, ne le v intersticiju prodišč, ampak tudi pri nekaj izvirih, smo našle podzemne predstavnike rakov postranic (rod Niphargus), rakov enakonožcev (rod Proasellus) pa tudi polžkov, maloščetincev. Do končnega seznama najdenih vrst nas čaka še veliko dela – sortiranje in identifikacija vzorcev, za kar bomo uporabili tudi molekulske metode. Ne bi se čudili, če bi v nabranih vzorcih našli tudi nove vrste za znanost.«