Veleposlaniki Natovih držav so se v torek Bruslju posvetovali, kako se odzvati na ruska pogosta kršenja njihovega zračnega prostora. Prevladuje prepričanje, da je treba biti preudaren, ker naj bi hotel Putinov režim s tovrstnimi provokacijami predvsem odvračati pozornost od vojne v Ukrajini in se bahati pred domačo javnostjo, kako nagaja Natu. Generalni sekretar Mark Rutte je prepričan, da minuli petek ni šlo za nevarnost eskalacije, ko je ruski MiG 31 vdrl v estonski zračni prostor in so ga zatem Natova letala pospremila iz njega. Estonija je sicer dosegla, da je v torek ta incident obravnaval varnostni svet Združenih narodov. A različnih zračnih incidentov v evropskem prostoru je zadnje tedne vse več.
V ponedeljek zvečer so štiri ure vsaj trije večji brezpilotniki z zelo močnimi lučmi preletavali letališče v Köbenhavnu, ki so ga zato morali od 20.30 do polnoči zapreti, kar je pokvarilo načrte okoli 20.000 potnikom. Podoben incident z brezpilotniki se je zgodil na letališču v Oslu, ki so ga prav tako morali zapreti za več ur. Ni še poročil o tem, ali sta danska in norveška vojska po incidentu spremljali brezpilotnike, ki so morda imeli bazo na kakšni vojaški ladji. Sestrelili jih niso, ker bi razbitine lahko padle na naselja.
V Moskvi zanikajo, da bi šlo za njihove brezpilotnike. Danska premierka Mette Frederiksen nikogar ne obtožuje in tudi nikogar ne izključuje, dejala pa je, da gre za »doslej najhujši napad na kritično infrastrukturo«, ki kaže, »v kakšnem času živimo, nanje pa moramo biti kot družba pripravljeni«. Šef danske varnostno-obveščevalne službe Flemming Drejer pa je izjavil: »Verjetno gre bolj za to, da nas hočejo prestrašiti in videti, kakšen bo naš odziv.« S tem je namignil na Moskvo.
Poljska odkrito grozi ruskim letalom
Celovito gledano pa je to, kar se dogaja v letošnjem septembru, najhujši vdor v zračni prostor Natovih držav od ustanovitve zavezništva leta 1949. Kar 19 brezpilotnikov, ki sicer niso nosili eksploziva, je pred dvema tednoma iz Belorusije priletelo v zračni prostor Poljske, kjer so večino sestrelili. Štiri dni pozneje se je ruski brezpilotnik znašel v zračnem prostoru Romunije.
Vojaški analitiki menijo, da je še zelo daleč od tega, da bi takšni incidenti lahko vodili v vojno, saj Nato še ni uporabil vseh stopenj opozoril. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski pa je na zasedanju varnostnega sveta, ki je bilo namenjeno incidentu v Estoniji, pozval Moskvo, naj ne začne še ene svetovne vojne, in jo posvaril, da bodo vse njene brezpilotnike in letala sestrelili, če bodo spet vdrli v Natov zračni prostor. Kot kažejo pretekli primeri v desetletjih po drugi svetovni vojni, sestrelitev ruskega letala v Natovem zračnem prostoru najbrž ne bi povzročila vojne. Še vedno pa bi pomenila veliko tveganje, sploh v obdobju hude zaostritve zaradi vojne v Ukrajini.
Zakaj Rusija to počne?
Putinov režim poskuša s tovrstnimi provokacijami proti Natovim državam kazati domači javnosti svojo moč in drznost. Odvračati hoče pozornost od težav, ki jih povzročata ukrajinsko nenehno bombardiranje ruskih rafinerij in neuspešnost ruske vojske, ki na fronti sicer ima pobudo, a v zadnjih mesecih ni osvojila nobenega omembe vrednega ukrajinskega mesta, čeprav je poletje najprimernejši čas za ofenzivo.
Putin hoče z vdori v zračni prostor Natovih držav doseči tudi, da bi evropske države, ki podpirajo Ukrajino, bolj poskrbele za svojo varnost in obrambo, torej da bi manj orožja in streliva za protizračno obrambo pošiljale Ukrajini. Poleg tega poskuša povzročiti razkol med Natovimi državami zaradi različnega gledanja na te incidente. Najbrž ni naključje, da se ti dogajajo po tem, ko so se evropske države začele resno dogovarjati o napotitvi svojih čet v Ukrajino v primeru premirja, kar je za Rusijo nesprejemljivo. Ti incidenti pa so tudi del hibridne vojne, ki jo v veliki diskretnosti že več let vodi Rusija proti zahodnim državam, tudi s kibernetskimi napadi.
