Na zasedanju v mestu Cernay-la-Ville jugozahodno od Pariza se jim bo Rubio pridružil v petek. Zunanji ministri preostalih članic skupine – Nemčije, Kanade, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske – pa so že danes dali jasno vedeti, da želijo najti diplomatsko rešitev za ameriško-izraelske napade na Iran, ki vplivajo na svetovno gospodarstvo zaradi več kot mesec dni trajajoče blokade za prevoz nafte izjemno pomembne Hormuške ožine.
Kallasova: Moskva ne sme pomagati Teheranu
Ob prihodu na zasedanje je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas poudarila, da sta ruska agresija v Ukrajini in vojna na Bližnjem vzhodu neposredno povezani. Če ZDA želijo, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da jih Iran neha napadati, potem morajo izvajati pritisk tudi na Moskvo, da ne bo mogla pomagati iranskim oblastem, je dejala. Rusijo je obtožila, da Iranu pomaga z obveščevalnimi podatki, »da lahko ubija Američane«, in z droni, da lahko napada sosednje države in tudi ameriška vojaška oporišča.
Kanadska zunanja ministrica Anita Anand pa je v izjavi za AFP skupino G7 pozvala k skupnim prizadevanjem za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je medtem poudaril, da je za nemško vlado »zelo pomembno, da natančno ve, kaj nameravajo storiti naši ameriški partnerji«, medtem ko vlada zmeda glede morebitnih neposrednih pogajanj med Washingtonom in Teheranom za končanje vojne.
Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump trdi, da pogajanja potekajo, so v Teheranu potrdili samo, da si strani izmenjujeta sporočila ob posredovanju Pakistana in da so zavrnili ameriški predlog.
Francija, ki letos predseduje skupini G7, prav tako zagovarja diplomatsko pot, saj se boji, da bi jo vpletli v konflikt.
Jutri o Iranu
Ministri se bodo sicer vojni na Bližnjem vzhodu posvetili v petek, ko so na zasedanje povabili tudi kolege iz Indije, Brazilije, Ukrajine, Savdske Arabije in Južne Koreje. Govorili bodo tudi o ukrajinski vojni, pri čemer bodo po besedah francoskega zunanjega ministra Jean-Noëla Barrota zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini in nezmanjšan pritisk na Rusijo.
V nasprotju z običajnim protokolom se bo po navedbah diplomatskega vira sicer zasedanje v petek namesto s skupnim sporočilom končalo z objavo sporočila francoskega predsedstva, kar kaže na težave pri usklajevanju stališč med ZDA in njegovimi zavezniki, še navaja AFP.
