Prvi zakon termodinamike določa, da se energija ohranja, drugi pa, da se pri procesih energija prerazporeja in del te energije preide v obliko toplote, ki je za opravljanje dela manj uporabna. To je povezano s pojmom entropije. To je fizikalna količina, ki opisuje porazdelitev energije v sistemu in smer nepovratnih procesov. V skladu z drugim zakonom termodinamike entropija izoliranega sistema pri spontanih procesih ne more upadati.

Na prvi pogled se zdi, da je življenje s tem načelom v nasprotju. Organizmi namreč vzdržujejo urejeno strukturo, rastejo in se razvijajo. Vendar življenje ni zaprt sistem. Organizmi iz okolja črpajo energijo in snovi, jih preoblikujejo ter del energije oddajajo v okolje, predvsem v obliki toplote. Prav zato so lahko lokalno organizirani sistemi združljivi s splošnim povečevanjem entropije v širšem sistemu.

Osrednje vprašanje ni več samo, kako proizvesti več z manj energije, temveč predvsem, kakšen obseg proizvodnje in porabe je dolgoročno združljiv z zmogljivostmi naravnih sistemov.

Enako velja za širše naravne žive sisteme, tako imenovane ekosisteme. Neskončni vir sončne energije omogoča biokemijske reakcije (tako imenovano fotosintezo) nastanka živih organizmov, rast rastlin, prehranjevalne verige za živali, človeka – evolucijo, povezano s kroženjem snovi. Del energije se pri vsakem prenosu razprši, snovi pa se v različnih oblikah vključujejo v nadaljnje procese.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo