Da se je oglasil Đoković, je bilo zelo pomenljivo: še najmanj je bilo pomembno, da se je o družbenih protestih po vsej Srbiji izrekel teniški šampion z vrha lestvice ATP, veliko bolj sporočilno je bilo, da se je do njih nedvoumno in jasno opredelila osebnost, ki je z aktualnim srbskim režimom govorila isti jezik, ko je šlo za odcepitev Kosova, položaj srbske manjšine v novonastali državi in s tem povezane proteste. Ravno zato je kosovski Đoković s svojo decembrsko izjavo Vučićevi avtokraciji, ki si prizadeva notranje probleme države prikriti s podžiganjem mednacionalnih sporov s Prištino, odvzel vsaj toliko legitimnosti kot trmasto uporni študentje.