Kot otroci smo se radi igrali zemljo krast. To, kar oznanja novi ameriški predsednik, spominja na to igro. »Ameriško stoletje« ni bilo zaznamovano z ozemeljskimi osvajanji ZDA. Odkar so postale prva sila sveta, se njihova moč in vpliv nista manifestirala v formalnem prisvajanju tujih ozemelj, temveč v širjenju političnega, ekonomskega, varnostnega in kulturnega vpliva, kar jim je omogočalo dominantni položaj. Nastajajoča Trumpova doktrina zapušča to obliko ameriške dominacije in jo postavlja na nove, drugačne temelje, ki tako kot klasične imperialne politike vključuje ozemeljske pridobitve. Nove globalne (pre)ureditve sveta si nismo predstavljali kot samovoljno nasilno spreminjanje državnih meja, kot to danes počnejo ali s tem pretijo vse tri globalne sile: Kitajska s Tajvanom, Rusija v Ukrajini in ZDA z obvladovanjem celotne Severne Amerike. Samo vprašanje časa je, kdaj bodo podobni apetiti in potlačene aspiracije privreli na plan tudi pri drugih, manjših regionalnih in lokalnih silakih, kot to na Bližnjem vzhodu že prakticira Netanjahu, v srednji Evropi zemljevide velike Madžarske po Natu deli Orban, na Balkanu pa se s predlogom priključitve Makedonije oglašajo sosedi Bolgari.