V tem trenutku se po svetu odvija več kot 56 oboroženih spopadov, kar je največ po drugi svetovni vojni. Soočeni smo s porastom »manjših konfliktov«, ki se razraščajo v večje in vse bolj uničujoče vojne. Ne smemo pozabiti, da so bili še leta 2019 konflikti v Etiopiji, Ukrajini in Gazi opredeljeni kot manjši konflikti, potem pa so kmalu prerasli v hude vojne, zločine in navsezadnje tudi genocide, ki iz dneva v dan pridobivajo in razkrivajo vse hujše razsežnosti. Vse bolj se zdi, da bomo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, ki prihaja naslednje leto, počastili molče in z grenkim priokusom, kajti mir se že zelo dolgo ni zdel tako nedosegljiv in dragocen, kot se nam zdi v tem trenutku, vojna pa nam že dolgo ni bila tako blizu, kot nam je zdaj.

Največje žrtve vojn so vedno tisti, ki imajo najmanj opraviti s konflikti. To so civilisti, ki jih mnogi nespoštljivo in podcenjujoče imenujejo tudi »kolateralna škoda« in med katere spadajo tisti najranljivejši, predvsem ženske in otroci, ki morajo prenašati bremena vojne, za katero niso krivi. Fotografija: dpa
Donosen izum
V času poglobljenih geopolitičnih napetosti in zaostrujočih se mednarodnih konfliktov, ki se vse bolj spogledujejo z možnostjo nove globalne vojne, se pogosto sprašujemo, zakaj je to potrebno. Zakaj so potrebne vojne in spopadi, zakaj je potrebno nasilje, mnogovrstno izkoriščanje in kako je sploh možno, da smo v 21. stoletju neposredno soočeni z grozljivimi genocidi v Gazi, Kongu, Sudanu, za katere so nam še pred kratkim zagotavljali, da se ob vseh mednarodnih dogovorih in varovalkah ne morejo zgoditi?