V začetku leta se je tej njegovi zahtevi priključil plaz podobnih razmišljanj in predlogov vidnih političnih osebnosti v Evropi. Njihov zastavonoša je novi generalni sekretar Nata Mark Rutte, sledijo mu predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, njena visoka predstavnica za zunanjo politiko Kaja Kallas, poljski predsednik Donald Tusk, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in mnogi drugi. Voditelji članic EU so v nedeljo na neformalnem srečanju v Bruslju razpravljali o prihodnosti evropske obrambe, krepitvi njenih obrambnih zmogljivosti, njihovem financiranju in partnerstvu z ZDA. Evropska komisija bo na podlagi njihovih smernic do sredine marca pripravila belo knjigo o evropski obrambi. Bodo članice EU Trumpu res »mahale z repom«, kot omalovažujoče predvideva Putin?

Do naslednjega vrha Nata konec junija v Haagu na Nizozemskem je ostalo malo časa in ofenziva na nacionalne obrambne proračune, ki naj rešijo Evropo pred Rusijo, se je razbohotila na vseh frontah, z vsemi sredstvi. Litva in Estonija bosta petodstotni delež BDP za obrambo dosegli v letošnjem letu, tolikšno povečanje napoveduje tudi Poljska. Dvakratno ali celo trikratno radikalno povečanje stroškov za obrambo je trenutno mantra, ki jo poslušamo z vseh koncev Evrope in ZDA. »Kdor ni za petodstotno povečanje proračunov za obrambo, ni za Nato,« bo prej ali slej postal slogan v pripravah na Haag.