V slogu »kar sem nekje prebral« dr. Tajnikar povsem zgrešeno in zavajajoče kritizira prizadevanja Mariborčanov za reorganizacijo elektroproizvodnje. Ker se med »Dravčani« edini javno oglašam v tej smeri, presneto dobro vem, kaj sem zapisal in kaj ne. Dr. Tajnikarja sicer cenim, vendar bi bilo vseeno primerno, da bi si mnenja, ki jih kritizira, pazljivo prebral in vsaj poskušal razumeti poanto. Nikoli ni bilo govora o holdingu DEM, nikoli nismo trdili, da so Dravske elektrarne samo naše, in nikoli ni bila zahteve, da bi razliko med stroškovno in tržno ceno obdržali kar zase. Primerjava s poskusom privatizacije pa je že kar absurdna. Navedba, da so nam davkoplačevalci dodelili pravico proizvajati elektriko in da zanesljivost le-te ni prav nič odvisna od našega dela, je milo rečeno smešna in predvsem žaljiva. Seveda je »renta« naravne danosti nekaj, kar pripada vsem državljanom – to je vedno bilo tako in nihče si je nima pravice prisvojiti.
Pa so si jo!
Ko gre ta »renta« v pokrivanje koruptivnih poslov, je to kar v redu. Ko taista »renta« omogoča izredno dobro (pre)plačana delovna mesta v Ljubljani, je tudi vse v redu. Če pa si Štajerci želimo, da bi bilo kakšno »boljše« delovno mesto v Mariboru, pa je to že kar egoizem in prilaščanje naravnih danosti? Da smo že petnajst let talci šaleškega lobija in kadrovsko nenasitne krovne družbe, nikogar ne moti. Da se nam obeta biti talec novih projektov nekje drugje, prav tako ne.
Zakaj za vraga bi vse moralo biti v Ljubljani
Zapisal sem namreč, da je, če mislimo resno z nizkoogljičnimi viri, skladnim regionalnim razvojem in obljubljeno decentralizacijo, rešitev ENOVITA BILANČNA SKUPINA ob korporativno ločenih segmentih TERMO/NEK in HIDRO/OVE. Korporativna ločitev (ne tudi lastniška) je prav tako povsem logična, saj je centralizacija vzrok, in ne rešitev težav. Seveda je želja, da bi bil sedež hidrosegmenta v Mariboru, povsem racionalna in upravičena. Zakaj za vraga bi res vse moralo biti v Ljubljani in zakaj prav nič v Mariboru?
Ob zlomu trga, ki je bil izključno posledica špekulacij, so tržniki naredili kar pol milijarde veliko luknjo. Ni vprašanje, ali se bo zgodba ponovila, temveč le, kdaj se bo. Leta 2022 se je kriza trga dogodila v celotni EU. Če bi se to pripetilo le nekaterim, bi bil govor o nedovoljeni državni pomoči in bi se posledično lahko kar poslovili od »rente« iz DEM – prešla bi namreč v tuje privatne roke. Tako je povsem nerazumno, da smo v lasti tržnika, ki nas z lahkoto potopi, kakor tudi nelikvidnost Teša. Skupina HSE ob izločitvi Teša in PV seveda tudi izgublja celovit produkt – kombinacijo pasovne in fleksibilne energije – ter je povsem neracionalno, da imamo krovno družbo z 250 zaposlenimi, ki bo »nadzirala« 390 zaposlenih v dveh proizvodnih družbah DEM in SENG.
Razvoj in vlaganje v obnovljive vire ter cilji družbe glede razogljičenja nikakor ne morejo biti odvisni od volatilnosti trga, dobre volje vsakokratnega vodstva (katerekoli) krovne družbe in njihove želje po lastniku všečnem poslovnem izkazu ter še manj lobističnih interesov vsakokratnih »velikih fantov«. Povsem nestrateški portfeljski odnos upravljalca pomeni krepek odmik od razvojnih poti v okolju in žepu prijaznejše družbe. V tej smeri pa gredo prizadevanja za vzpostavitev segmenta HIDRO/OVE.
Jedro težav je seveda v vladi (tej in vseh predhodnih), ki nikakor ne želi vzpostaviti jasne strategije oskrbe z električno energijo. Posredna in neposredna lastnica vseh proizvodnih objektov je država in tega tudi Mariborčani ne nameravamo ter ne želimo spreminjati. Le upravlja naj jih skrbno.
Ko energetiko že leta ugrabljajo raznorazni lobiji, to prav nikogar ne moti, ko pa bi Štajerci, kjer so znanje, finančni potencial, razvojni projekti in ne nazadnje zgledna poslovna praksa, želeli presekati to nerazumno izčrpavanje, metanje denarja skozi okno in bi imeli tudi na totem koncu kakšno vplivno delovno mesto (tudi za to gre), pa ta prizadevanja kar obsodite že skoraj kot poskus državnega udara. Nevarnosti, da bi zaradi špekulativnega trga in zavoženih projektov (bivših in morebiti tudi prihodnjih) morali prisilno prodati »kure, ki nosijo zlata jajca«, se lahko izognemo le z ločitvijo obeh segmentov.
Še enkrat: naravna danost Drave res pripada vsem državljanom, vendar smo med njimi tudi mi – tam daleč bogu za hrbtom – mi na totem koncu, ki pač ne želimo biti zgolj vzdrževalci obrata DEM in nemi opazovalci.
VLADO ŠEGA, elektroinženir iz Maribora
