Predsednik civilnodružbene organizacije Fundacion Iguales Ivan Chanis, tudi sam gej, razlaga, da z bratom, ki je prav tako gej, nista mogla darovati krvi za svojo mater, ko je bila v bolnišnici na operaciji. »Pomanjkanje zakonodajnega in sodnega napredka kaže, da Panama ni pripravljena priznati pravic LGBT-oseb,« pravi Chanis.
Podobne težave imajo tudi drugi istospolni darovalci krvi. Eden izmed tistih, ki poskušajo darovati kri, je Luis, ki se ni hotel predstaviti s polnim imenom. Večkrat je že daroval kri, a le zato, ker je lagal o svoji spolni usmerjenosti. Pred časom je ponovno hotel darovati kri, a se je ob prihodu v bolnišnico spomnil, da ima na roki tetovažo mavrične zastave, simbola istospolnega gibanja. Da bi vseeno lahko daroval kri, je bolnišnično osebje prepričal, da mu kri vzamejo iz druge roke. Kri pa je v Panami močno potrebna, sploh med novembrom in marcem, ko potekajo številna božična in karnevalska praznovanja. Ob tem, da aktivisti opozarjajo, da je prepoved darovanja krvi istospolnih zastarela in diskriminirajoča, znanstveniki pristavljajo, da je tudi nevarna za zdravstveni sistem.
Namesto da se prepove darovanje kar celi skupini ljudi, bi morali po mnenju Macarene de la Rubia, predsednice nevladne organizacije Dona Vida, ki spodbuja darovanje krvi, primernost vsakega darovalca presojati na podlagi njegovega osebnega spolnega vedenja.