Pri svojih številnih obiskih največjega otoka na svetu je Bierman dodobra raziskal tako kaj se dogaja z ledom, ki ga pokriva, kot tudi sestavo kamnin na Grenlandiji in lani izdal knjigo za naslovom Ko bo izginil led, ki velja za najbolj celovito tovrstno delo v zadnjih letih.
Z vsem tem svojim znanjem v nahrbtniku pa si profesor nikakor ne zna logično razložiti, kaj žene ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri njegovih prizadevanjih, da si podredi ta Danski pripadajoči otok. Resda Grenlandija ima dragocene surovine, toda že doslej mednarodnim koncernom nihče ni preprečeval, da bi jih črpale. Nasprotno, vsi ki so načrtovali takšne projekte so ugotovili, da bi bilo črpanje teh surovin zaradi manjkajoče infrastrukture, strokovnjakov in neživljenjskih pogojev za ljudi, ki bi tam delali (pozimi ves čas v temi, pri – 40 stopinj celzija, v snežnih viharjih in zmrznjenih tleh) to predrago, da bi se izplačalo. Hkrati tudi ne verjame, da bi šlo Trumpu pri njegovih apetitih v resnici za varnostna vprašanja, saj so ZDA tam imele že več vojaških baz kot jih imajo sedaj, a so jih zaradi lastnega interesa reducirale in imajo sedaj na otoku le okoli 150 vojakov.
Celo argument, da se utegne vse to spremeniti zaradi segrevanja podnebja, ga ne omaja, saj je prepričan, da bodo te zaradi taljenja tal še otežile pogoje za oboje.
