Agrovoltaika je termin, ki od konca letošnjega januarja, ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, močno vznemirja mnoge, zlasti kmete, strokovno javnost s področja kmetijstva in okoljevarstvenike. Ta zakon bo namreč po novem urejal tudi umeščanje sončnih panelov na kmetijska zemljišča. Po prvotnih ocenah je za proizvodnjo električne energije v Sloveniji potencialno primernih kar 131.000 hektarjev kmetijskih površin ali petina vseh, po naknadnem popravku pa dobrih 114.000 hektarjev.
Zemljiški ali energetski zakon?
Agrovoltaika je tehnologija, ki združuje kmetijstvo in fotovoltaične sisteme za proizvodnjo obnovljive električne energije. Gre torej za hkratno proizvodnjo hrane in elektrike na kmetijskih zemljiščih. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za Dnevnik poudarili, da je treba kmetijsko zemljišče pri postavitvi agrovoltaike, ki je ne gre enačiti s fotovoltaiko, še naprej uporabljati za kmetijsko dejavnost in da mora biti proizvodna sposobnost teh zemljišč v čim večji možni meri primerljiva s primerljivimi zemljišči, na katerih ni dvojne rabe. Ker je pojem v čim večji možni meri zelo raztegljiv, je upravičen strah mnogih, da bomo v Sloveniji zaradi sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih v prihodnje pridelali še manj hrane in bomo tako še bolj ogrozili svojo prehransko varnost.
Možnost postavitve sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih od avgusta 2023 ureja zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Zdaj določbe o agrovoltaiki iz njega prenašajo v zakon o kmetijskih zemljiščih. Predlagana novela zemljiškega zakona dopustna območja za agrovoltaiko zmanjšuje in natančneje ureja pogoje za njeno umestitev. V kmetijskih vrstah so jo ogorčeni preimenovali v energetski zakon.
