Enainsedemdesetletni poklicni jahač, ki še zdaleč ne razmišlja o upokojitvi, pa je kljub vsemu globoko zadovoljen človek. Že desetletja živi svoje otroške sanje in na konjskih dirkah po Severni Ameriki jaha plemenite živali. Pri desetih letih je v šolskem eseju napovedal, da želi postati džokej, osem let pozneje pa je prvič sedel na konju kot poklicni jahač.
Perry Wayne Ouzts se uvršča na sedmo mesto med najboljšimi džokeji vseh časov v Severni Ameriki. Za poklic, ki ga ljudje v povprečju zaradi nevarnosti poškodb opravljajo do dobrega poldrugega desetletja, so ga navdušili njegovi bratranci, ki so imeli konje in jahalne čevlje.
Da je tako dolgo zdržal v tem poklicu, se lahko zahvali tudi svoji telesni vzdržljivosti, ki jo je ohranjal z asketskim jedilnikom. Lahek zajtrk, lahko kosilo in lahka večerja ter še kakšen kos sadja vmes so ga ohranjali pri konstantnih petdesetih kilogramih telesne teže. V svoji karieri je zaradi padcev s konja dvakrat pristal v bolnišnici. Ko si je nazadnje pred dvajsetimi leti zlomil pet vretenc, konj pa mu je ob padcu zdrobil še nogo in zlomil roko, so mu zdravniki napovedali konec kariere. Ouzts se s tem ni hotel sprijazniti in se je že kmalu vrnil v sedlo.