To ni pretiravanje. Ta izbira je v resnici pred nami.
V zadnjem desetletju smo priča razgrajevanju javnega zdravstva, ki ga omogoča država. Ne z eno samo odločitvijo, temveč s številnimi manjšimi koraki, ki so slabili javni sistem in krepili zasebnega: z dopuščanjem dvojne prakse, ki je omogočala odliv pacientov in kadrov v zasebni sektor; s podeljevanjem koncesij v nasprotju z njihovim izvornim namenom; z rigidnim financiranjem izvajalcev, ki zaradi selekcije pacientov favorizira zasebnike; z uzakonitvijo prilaščanja dobička pri izvajanju javno financiranih storitev; z nezadostnimi investicijami v javno infrastrukturo in kadre; z zanemarjanjem problema čakalnih dob, neredko ustvarjenih umetno, ter z razvojem dodatnih zavarovanj in samoplačniških poti, ki omogočajo obvod čakalnih vrst v javnem sistemu.