V izseljenskih skupnostih je izhajalo več slovenskih časnikov, ki so življenje v Titovi Jugoslaviji spremljali precej drugače kot časopisi v domovini. Cleveland je dolgo veljal za glavno središče Slovencev v ZDA, nekakšno ameriško Ljubljano. V njem so dalj časa izhajali kar štirje slovenski časniki: Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Glasilo K. S. K. jednote in Enakopravnost. V Clevelandu s primestji je v obdobju največjega razcveta skupnosti po ocenah živelo od 50.000 do 80.000 Slovencev. Njihovo pisanje je bilo pogosto izrazito kritično do jugoslovanskega sistema. Včasih so objavljali podatke in pričevanja o resničnih težavah, ki jih domači tisk ni smel ali želel omenjati, drugič so resnične dogodke in pojave razlagali izrazito enostransko, jih napihovali ali jim pripisovali politične motive brez dokazov. Pojavljale so se tudi nepreverjene in celo izmišljene navedbe.
Nekatere kritike so vendarle zadele resnične probleme. Gospodarske težave so bile očitne, saj je omejena reforma leta 1961 podjetjem dopuščala več samostojnosti, sproščanje osebnih dohodkov pa je prispevalo k inflaciji. Resnično je bilo tudi Titovo potovanje z ladjo Galeb po afriških državah in obdarovanje tamkajšnjih državnikov, o čemer smo na teh straneh že pisali. Takšno poročanje je bilo za jugoslovanske oblasti posebno neprijetno. Čeprav je bil uvoz tujega tiska načeloma dovoljen, je kazenski zakonik poznal kaznivo dejanje sovražne propagande, zato je lahko vnos publikacij politične emigracije oziroma gradiva, ki so ga oblasti tako označile, prinesel tudi zaporno kazen. Izseljenski časniki so tako predstavljali drugačen, pogosto ostro nasprotujoč pogled na življenje v domovini – pogled, v katerem je bilo treba resnična pričevanja ločevati od politične propagande.