Kako dolgo lahko zdržimo, ko skupnost okrog nas razpada
Včasih je veljalo, da so strelski pohodi nekaj, kar spremljamo le po televiziji in kar se dogaja več tisoč kilometrov stran od nas. Tam, nekje čez lužo, nikakor pa ne pri nas. Strelski pohodi v šolah so bili za našo malo deželo imaginarni in še zdaleč niso pomenili nevarnosti, prav tako jim nismo posvečali več pozornosti kot zgolj nekaj minut med poročili in ob kratkih vesteh na spletu ali v časopisu. Zadnjih nekaj let pa ta oddaljen fenomen ni več tako oddaljen kot nekoč. Leta 2023 je strelski pohod pretresel Srbijo, lani Bosno in Hercegovino in pred nekaj tedni – nam najbliže doslej – Gradec.
Ko se zgodi napad, s(m)o novinarji, poleg policije in prestrašenih staršev, prvi na kraju nesrečnega dogodka. Medijski refleks se sproži samodejno. Potem novinarji preštevajo žrtve, analizirajo čas napada in napadalčevo bojno opremo ter zbirajo izjave prizadetih. Nato sledi vprašanje: ali so šole dovolj varne, je policija pravočasno ukrepala, so kamere delovale, so bila vrata zaklenjena in dovolj trdna? Ter izjave, kot sta denimo: »Vedno je bil tih in prijazen«, »Ni se nam zdel problematičen« in tako dalje. Po teh dogodkih v tujini s(m)o se slovenski mediji spraševali, kako varne so naše šole in kako pripravljena je naša policija za primer, če bi se strelski pohod zgodil tudi pri nas.
Redko kdo pa zastavi bistveno vprašanje: kaj se je zgodilo v mladostniku, da je šolski prostor – prostor skupnosti in učenja – začel razumeti kot prizorišče nasilja? In navsezadnje, kaj to pove o nas, ki se ob tem ne ustavimo, ne vprašamo, ne raziščemo, kako in zakaj se otrok v lastnem okolju počuti tako brezizhodno?
V mnogih družinah vzgojijo »nadotroka«, ki tudi v šoli misli, da bodo središče vsega on in njegove zahteve.
dr. Marko Kalan, specialni pedagog
V mednarodni raziskavi o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti (PISA), ki je objavljena na spletni strani Pedagoškega inštituta, so naši učenci, zajeti v raziskavo, poročali, da se jih 94 odstotkov na poti v šolo počuti varno, v razredu 95 odstotkov, 93 odstotkov pa se jih počuti varno v šoli. »Rezultati o varnosti so sicer dobri, vendar pa tragični dogodki kažejo, da je varnost relativna. Če en starš izgubi otroka, je to 100-odstotna nevarnost za življenje. In prav je, da se ob takem dogodku odzovemo in pregledamo tudi stanje šolstva v Sloveniji. Seveda si ne želimo takih dogodkov, predvsem pa ne smrti nedolžnih. In pravo vprašanje bi vedno moralo biti, kaj se zgodi v mladostniku,« pove specialni pedagog dr. Marko Kalan
