V skladu s 3. členom zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter 1. členom uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog so psihoaktivne substance razvrščene v tri skupine glede na nevarnost za zdravje in njihovo morebitno medicinsko uporabo. Ta razvrstitev naj bi bila racionalna, utemeljena na dokazih in prilagodljiva razvoju znanosti. V praksi pa se zdi, da je prav pri konoplji sistem obstal v času.
Konoplja (Cannabis sativa L.) je bila še leta 2017 uvrščena v I. skupino – med snovi brez medicinske vrednosti in z najvišjo stopnjo nevarnosti. Takšna razvrstitev je bila že takrat v očitnem nasprotju z znanstvenimi spoznanji in prakso številnih držav. Po dolgotrajnih pritiskih civilne družbe in političnih pobudah je sicer prišlo do premika, vendar ne do prave reforme.
Namesto jasne in strokovno utemeljene prerazvrstitve v III. skupino – med srednje nevarne snovi z medicinsko uporabnostjo – je bila konoplja kasneje premaknjena v II. skupino. To pomeni, da jo slovenska zakonodaja še danes obravnava kot zelo nevarno drogo. Ta odločitev ni zgolj tehnična klasifikacija, temveč temeljna vrednostna sodba, ki vpliva na življenje ljudi, razvoj medicine in kredibilnost države. Posredno pa se odraža tudi pri določanju sankcij v postopkih zaradi kršitev zakonodaje o drogah, saj razvrstitev snovi kot »zelo nevarne« ali »manj nevarne« vpliva na oceno teže prekrška oziroma kaznivega dejanja.