»Glede na to, da gre predvsem za preimenovanje specializiranega državnega tožilstva v StKOK, bomo zamenjali tablo in spremenili logotip na obrazcih. Pri čemer bomo prvič dobili državno tožilstvo, ki v imenu ne bo nosilo besede državno,« ni optimistična prva tožilka v državi. Po njeni oceni tožilstvo potrebuje predvsem kakovostno prenovo zastarelega zakona o kazenskem postopku, namesto tega pa je dobilo omnibusni zakon, ki pravosodnemu ministru omogoča kadrovanje v tožilskih vrstah.
Kaj pričakujete od zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga koalicija predstavlja kot tektonski premik pri boju zoper korupcijo, kritiki pa v njem vidijo predvsem poskus večjega vplivanja politike na imenovanje tožilcev?Glede na to, da gre predvsem za preimenovanje specializiranega državnega tožilstva v StKOK, težko govorimo o nekem tektonskem premiku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Za tektonski premik bi potrebovali korenito, temeljito prenovo zakona o kazenskem postopku. Glede tega si je pravna stroka v Sloveniji kar precej enotna, ravno včeraj (z generalno državno tožilko smo se pogovarjali preteklo sredo, op. p.) pa smo imeli v Ljubljani okroglo mizo v okviru skupnega projekta, ki ga na našo pobudo izvaja evropska komisija, izvajalec pa je Svet Evrope, ki je pregledal celotno kazensko in organizacijsko zakonodajo Slovenije in drugih evropskih držav. In glavni poudarki te okrogle mize so, da so tudi tuji strokovnjaki ugotovili, da je v Sloveniji velik razkorak med formalno ustreznostjo slovenske kazenskopravne zakonodaje in njeno dejansko učinkovitostjo. Opozorili so na tri ključne probleme. Prvi je prevelika odvisnost državnega tožilstva od preiskovalnega sodnika, kar lahko upočasnjuje preiskave in omejuje samostojno ukrepanje tožilstva. Drugo je pretiran procesni formalizem, zlasti pri izločanju dokazov, kjer ni predvidenega tehtanja sorazmernosti. Tretje pa prepogosto in razdrobljeno spreminjanje zakonodaje.
Kako usoden je lahko podtaknjenec, ki pravosodnemu ministru omogoča, da vladi v imenovanje predlaga tudi tiste kandidate, ki jih državnotožilski svet ne bo ocenil za primerne?