Ko sem se kot direktor STA srečeval z lastniki in uredniki na letnih pogovorih za sklenitev novih pogodb, so mi hoteli dopovedati, da tudi najmanjše povečanje najema storitev za STA ogroža njihov obstoj. Sam pa sem imel podatke, koliko njihovih vsebin na strani bazira ali so kar v celoti besedila STA. Situacija je takšna, da obstajajo mediji, kjer je takšnih besedil in fotografij celo 50 odstotkov ali celo več. Pogosto je spremenjen le naslov. Priprava čim več in čim boljših novic je osnovna dejavnost STA, tako da to ni sporno. Zaradi »majhnosti medijskega trga« je tudi lahko podprta z javnimi sredstvi. Vendar ali so ta zadostna, da bo STA res skrbela za primerno kakovostne vsebine? In seveda – kako globoko lahko zaide v klasično novinarsko delo, ne da bi ogrozila tovrstno delo novinarjev po medijih?
Odprte vsebine agencij
Problem nastane, ko se človek odloča, na katere medije se bo aboniral. Sam sem naročen na Dnevnik, Mladino in Reporter. Ravno razmišljam, da bi izkoristil promocijsko ceno za eno leto za naročnino na Delo in podobno zaradi enega članka za tri mesece na Finance. Slednje so prve spremenile model in tiskane izdaje ukinile. Ker se veliko novic v časopisih ponavlja (ja, tudi reproducira osnovo od STA), se mi pojavlja vprašanje, na koliko edicij se je smiselno naročiti?
