Po preprogi se enkrat na leto vzpenja tudi predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ki finančnemu ministru očita, da porablja preveč. Boštjančič mu ne ostaja dolžan, ker, kot sam ugotavlja, mikrofoni so vendar prižgani in kamere vključene – tudi v njegovi pisarni. Spraševala sva ga vse mogoče, le o preprogi si ga nisva upala nič vprašati.

Težko smo našli čas za intervju, pravijo, da ste nonstop na terenu. Kje ste bili v zadnjem tednu dni?

Ne samo zadnji teden, že zadnjih nekaj tednov se počutim, kot da imam dve službi. Ena je osnovna naloga, ki jo opravljam kot minister za finance, kajti tudi če smo pred volitvami, ministrstvo za finance ves čas deluje s polno paro. Drugi del mojega življenja pa je vezan na volilno kampanjo. Kandidiram v dveh okrajih, in sicer Novo mesto 2 in Krško, tako da je kakšna polovica mojih dejavnosti v zadnjem mesecu usmerjena v to; po tri dni na teden, če upoštevam še konce tedna, sem na Dolenjskem in v Posavju.

Kako to, da kandidirate tam, če pa živite v Ljubljani?

S predsednikom sva se že pred kar nekaj časa pogovarjala o moji kandidaturi in takrat je padla odločitev, da bom kandidiral v okrajih, ki so gospodarsko močni, hkrati pa imajo potencial za rast. Če sem iskren – dilema je bila, ali naj kandidiram v Mariboru ali Novem mestu in Krškem. Vsa ta tri mesta zelo dobro poznam, vsa tri mesta imajo ogromne možnosti za rast. Na koncu je bilo odločeno, da bom kandidiral v Novem mestu in Krškem. Iskreno sem vesel tega, da kandidiram tam, ker se mi zdi, da lahko glede na svoje znanje in resor, ki ga pokrivam, pravzaprav več kot Ljubljani ponudim tem krajem.

Ampak če boste izvoljeni, bodo Dolenjci in Posavci rekli: »Zdaj imamo pa Ljubljančana za poslanca!?« Če pa bi bili za poslanca izvoljeni v Mariboru, vas verjetno ne bi spustili niti čez Trojane. Kako odgovarjate na to?

Nikoli ni bila težava, če so v Ljubljani kandidirali ljudje, ki tukaj nimajo svojega bivališča, zunaj Ljubljane pa je prisoten ta element. Tudi v Novem mestu in Krškem dobim kdaj takšno vprašanje, večinoma pa se pogovarjamo o vsebini, o tem, kaj potrebujeta za razvoj Krško in Novo mesto; tam šteje, koliko poznaš posamezno območje, in predvsem, kakšno imaš vizijo, pa tudi, kaj si naredil v preteklosti. Upam si trditi, da sem bil v vseh uradnih soočenjih, ki sem jih imel – ne samo v neuradnih pogovorih – realen, kompetenten in razvojno naravnan. To se mi zdi veliko bolj pomembno kot to, od kod nekdo prihaja.

Vaši predhodniki večinoma niso sodelovali v volilnih kampanjah; če so že šli kam na teren, so se udeleževali sestankov po gospodarskih zbornicah in podobnih forumih. Praviloma so bili to zelo zadržani ljudje, tudi v fiskalni politiki. Če si po nemarnem omenil recimo proračun, si se moral zraven še trikrat prekrižati, saj je državni proračun vendar sveta stvar. Vam pa fiskalni svet očita, da vaš proračun ni vzdržen, da je poraba prevelika in da presega prihodke države.

Kar zadeva stališče fiskalnega sveta … Tudi v preteklosti sem jih pogosto bral, a se ne spomnim, da bi bil fiskalni svet do katere koli vlade zelo pozitiven. Naloga fiskalnega sveta je pač, da opozarja na nevarnosti in da situacijo – zdaj bom prijazen – obravnava konservativno. To razumem in spoštujem, ampak fiskalni svet danes, ko se govori o letu 2025, pravi, da se je primanjkljaj povečal v primerjavi z letom 2024. Njegova kritika je namenjena fiskalnim kazalcem med letoma 2025 in 2024, vendar če pogledate njihova poročila pred enim letom, ugotovite, da niti leta 2024 niso nič posebej hvalili, pa je bilo to res dobro leto.

Splošna demagogija desnih strank je, da če bomo znižali davke, jih bodo ljudje raje plačevali in bomo zaradi tega pobrali več. V to ne verjamem.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo