Med 6. in 25. julijem 1995 je bilo načrtno in organizirano ubitih 8372 muslimanskih moških in dečkov. Mladić, Karadžić in drugi častniki iz vrst bosanskih Srbov so bili obtoženi za vojne zločine in genocid na sodišču v Haagu. Dejstva. Vam niso všeč? Še vedno se je zgodilo. Spreminjanje zgodovine, prilagajanje, mehčanje teh dejstev ne spremeni. Te dni smo lahko brali, zakaj je razstava 8372 živih spominov o 15 preživelih, ki živijo v Sloveniji, zdaj v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani in ne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine. Sem prebirala in si zapomnila, da gre za kontekst. No, nestrinjanje o spremnem tekstu. Zgodbe so, kot so vse zgodbe o vseh genocidih, pretresljive. A spreminjati pojasnila, kontekst, krni pomen, razsežnosti genocida, jemlje moč preživelim in žalujočim. Genocid je genocid. Kaj več od sodišča v Haagu vedo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine? Me ne zanima, je pa grozljivo. Kaj si o tem mislijo preživeli, svojci, bližnji, vključno s temi, ki so prvič spregovorili in živijo med nami?

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo