Na tem mestu je treba spomniti, da je v tistih dneh Henry Ford v Detroitu šele ustanovil svojo malo tovarno avtomobilov, Rudolf Diesel je še sanjaril o dizelski lokomotivi, slovaški inženir Aurel Stodola pa je s svojim delom »Parna turbina in njena prihodnja uporaba« šele narahlo odprl vrata čezoceanskim rekorderjem. V takšnih pionirskih časih osvajanja kopnega in morja je bratoma iz lokalne trgovine s kolesarsko opremo prišlo na misel, da bi s svojim dvesto osemdeset kilogramov težkim Wright Flyerjem – lesenim strojem s kriloma iz bombažne tkanine, ročno sklepanim motorjem in propelerjem iz smrekovega laminata – osvojila še nebo. Nič bolj neumnega ni bilo slišati še od takrat, ko je nori nemški grof Ferdinand von Zeppelin napovedal, da bo z letečo ladjo obšel svet: celo on je v tistih dneh po neuspehu svojega cepelina LZ-1 bankrotiral in zaprl tovarno!
Da skrajšam: točno ob desetih in petintrideset minut zjutraj se je mladi brat Orville, ležeč na trebuhu v lesenem letalu, uspešno odlepil tri metre od tal in ostal v zraku celih dvanajst sekund, pri tem pa preletel sedemintrideset metrov. Tako sta brata Wilbur in Orville Wright, prva človeka, ki sta poletela s strojem, težjim od zraka, 17. decembra 1903 začela dvajseto stoletje.