Malodane brez reklame je za konec januarja dvakrat razprodal dvorano Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, kar je tretji koncert od novembra 2024, ko se je pojavil po štirih desetletjih izostajanja. Že v času bivše države je bil Maračić svojevrstna uganka. Gibal se je v podobnih glasbenih vodah kot Duško Lokin, vrstnik, s katerim sta imela tudi duet. A če je bil Lokin postransko prepoznaven po lasulji, je bil Maračić po imenu. Javno znanih državljanov, ki bi jim bilo ime Džo, v Jugoslaviji ni bilo. Razen njega. Primerljiv z njim je bil kvečjemu nogometaš Hajduka Vilson Džoni, ki pa je bil albanskega rodu in se je izvorno pisal Xhoni.
Kakšna je torej Maračićeva zgodba? Takole gre. Rodil se je leta 1943 na otoku Krk in se pri sedmih letih odpravil proti ZDA, kjer je že bival njegov ded, vendar je vmes pet let sam, kot malodane sirota, bival v Italiji ter čakal vstopne papirje. V ZDA je prišel pri dvanajstih letih in se ustalil. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec in se s petjem ukvarjal zgolj ob koncih tedna. V začetku sedemdesetih je spoznal Đorđeja Novkovića, klaviaturista skupine Pro Arte, ki je bila na zdomski turneji po ZDA. Novković je prepoznal njegov komercialni potencial in ga pripeljal v Jugoslavijo, kjer je leta 1972 izšla prva mala plošča. Neredko je bil označen za šund, v vsakem primeru pa je v svoji karieri prodal okoli tri milijone nosilcev zvoka. Veliko tudi v Sloveniji, sploh v vzhodnem delu, od koder je tudi ena od njegovih soprog.