Franc Jožef je vladal kar 68 let, vse do svoje smrti leta 1916, v času prve svetovne vojne, ki jo je pravzaprav sam sprožil, kar ga uvršča med monarhe z najdaljšo dobo vladanja v Evropi in na svetu. Naj spomnimo, predlani umrla britanska kraljica Elizabeta II. ga je po dobi vladanja prehitela za dve leti. Šestinšestdesetletnico njegovega vladanja so v deželah Avstro-Ogrske precej bučno proslavili, saj je sovpadala z zavzetjem srbske prestolnice Beograd. Pred zavzetjem Beograda se je cesarjeva vojska v Srbiji kar nekajkrat opekla, med drugim je na Ceru doživela hud poraz z velikimi izgubami in prav nič ni kazalo, da bi bila vojna končana pred božičem, kot so ob njenem izbruhu v državnem vrhu prepričevali državljane habsburške monarhije. V Beograd so pravzaprav vkorakali, ne da bi doživeli resnejši odpor, saj sta se srbska civilna in vojaška oblast že pred časom preselili v Niš, pri čemer sta iz prestolnice odnesli vso državniško dokumentacijo ter premoženje osrednje državne banke. Toda Avstrijci se zavzetja Beograda niso dolgo veselili, saj so ga morali po porazu v kolubarski bitki že 15. decembra 1914 znova prepustiti Srbom. Cena je bila zelo visoka. Avstrijska stran je pri tem izgubila 27.000 mož, srbska 5000 manj. Avstro-Ogrska je srbsko vojsko, ki je bila v začetku kolubarske bitke po deloma zmotnem mnenju mnogih pred razsulom, ob pomoči nemških in bolgarskih sil premagala šele jeseni naslednje leto.

Šestinšestdeset let

je preteklo v sredo, dne 2. t. m., odkar je zasedel avstrijski prestol naš cesar Franc Jožef I. Tudi takrat so bili težki časi. Naša monarhija se ni borila z vnanjimi sovražniki, ampak v njenem telesu samem so se puntali udje proti udom, t. j.: narodi proti narodom. Italijani so uprizorili revolucijo in avstrijsko vlado prisilili, da je zapustila Milan. Madžari so se istotako spuntali proti Habsburžanom in se kmalu potem ločili od njih s tem, da so proglasili na Ogrskem republiko pod Košutom. V Pragi je bil tudi punt in ravno tako na Dunaju. V Avstriji je vse vrelo in zdelo se je, da mora iti vse narazen. V takih razmerah je prevzel naš cesar vlado. »Z Bogom moja mladost,« je zaklical, ko je zasedel vladarski prestol. »Z združenimi močmi!« pa je zaklical svojim narodom. In letos, ob 66 letnici vladanja, so vstali res avstro-ogrski narodi z združenimi močmi in pokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse za »Boga, domovino in cesarja«. Ob tej slovesni in izredni priliki je želja nas vseh, da bi Bog blagoslovil vladanje našega cesarja z zmago nad sovražniki, ki so šli v boj z nakano, razrušiti naše cesarstvo.

Domoljub, 3. decembra 1914

SOMIŠLJENIKI!

Povodom zavzetja Belgrada izobesite povsod cesarske, deželne in hrvaške zastave. Prihodnjo nedeljo udeležite se vsi slovesnih služb božjih, ki se bodo v proslavo šestinšestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva in v proslavo zmage avstrijskega orožja vršile po celi deželi. Društva naj se udeleže cerkvene slavnosti s svojimi zastavami. Srbija je s svojim zločinskim postopanjem dala povod svetovni vojski, padec njenega stolnega mesta je prvo zadoščenje, ki ga je dobila globoko užaljena naša država. Pokažimo po celi deželi, da se zavedamo važnosti trenutka.

Slovenec, 3. decembra 1914

Za cesarja in zmago avstrijskega orožja.

Cela dežela se je včeraj v molitvi spominjala 66 letnice slavne vlade cesarja Franca Jožefa I. in pošiljala Bogu zahvalnico ob padcu Belgrada. Po inicijativi »Slovenske krščansko-socialne zveze« so se po celi deželi včeraj vršile veličastne cerkvene slavnosti, katerih se je udeležila vsa naša organizacija. Tudi po ljubljanskih župnih cerkvah so se vršile take slavnosti ob velikanski udeležbi prebivalstva. Dobili smo o tem naslednja poročila: Frančiškansko cerkev je ob včerajšnji patrijotični slavnosti napolnilo ljudstvo. Pred oltarjem so stale zastave: Slovenske kršč. soc. zveze, katol. društva rokodelskih pomočnikov, slov. glasbenega društva »Ljubljana«, katol. mladeniškega društva. Navzoči so bili tudi zastopniki predsedstva »Zveze Orlov«, predsedstva »Slovenske Straže« in več občinskih svetovalcev S. L. S. Slavnost je poveličevalo krasno petje frančiškanskega cerkvenega zbora. Cerkvena slavnost se je zaključila s slovesno zahvalnico in blagoslovom. – V Trnovem je bila ob 9. uri dopoldne sv. maša z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Zastopano je bilo trnovsko gospodarsko in izobraževalno društvo. – Šentjakobsko prosvetno društvo v Ljubljani se je včeraj, 6. dec. z društvenim odborom na čelu v šentjakobski cerkvi udeležilo slovesne sv. maše z zahvalnico »Te Deum«. V slavnostnem govoru je društveni odbornik g. Peter Janc navajal dolžnosti vernikov do posvetne oblasti in posebno poudarjal, kaj katoličane posebno veže na slavno habsburško cesarsko družino in zlasti z našim ljubljenim, mnogo izkušanim vladarjem Franc Jožefom I. Bogu, kar je božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega. V dejanju kažimo naš katoliški patrijotizem, ljubezen do domovine, po zgledu Zveličarjevem. – Takoj po slavnostnem govoru so imeli veteranci posebno sv. mašo z zahvalnico »Te Deum«, pri kateri je svirala vojaška godba in se je udeležila mnogobrojna množica ljudstva, ki je napolnila prostrano cerkev. – Omenjamo še dodatno, da je šentjakobsko prosvetno društvo naredilo 780 kosov razne tople volnene obleke za vojake, katere jim po bolnišnicah deli. Sedaj zbira darove za božično obdarovanje. – Tako tudi bela Ljubljana ni zaostala v dostojni proslavi slavnih dni.

Slovenec, 7. decembra 1914

Včerajšnja proslava v Zagrebu.

Zagrebški župan Holjac je izdal oklic na prebivalstvo, naj se povodom padca Belgrada v nedeljo 6. t. m. v največjem številu udeleži slavnostne sv. maše v prvostolni cerkvi in naj izobesi zastave do 8. t. m. Danes v ponedeljek imajo vse šole v Zagrebu praznik.

Slovenec, 7. decembra 1914

IZPRAZNITEV BELGRADA.

Dunaj, 15. decembra. (C. kr. kor. urad.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Vsled potrebnega umaknjenja našega desnega krila je s tem ustvarjen operativni položaj pokazal, da je prav, če se tudi Belgrad za zdaj zapusti. Mesto je bilo izpraznjeno brez boja. Čete so vsled prestanih naporov ter bojev pač trpele, a prešinjene so najboljšega duha.

Slovenec, 16. decembra 1914

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib