Že prvi dan prihoda so mi v oči padle kopice sena pred hišo na robu vasi, ki so elegantno stale na travniku kot kakšna OHO instalacija. Janez Kandare, oskrbnik prenovljenega bohemskega skednja, legendarni furman iz Ige vasi, nam je takoj pojasnil, da so to ostrnice, posebnost Loške doline, kjer je eden zadnjih, ki nadaljujejo to tradicijo zašpičenih smrekovih rogovil, na katerih se suši seno.
Kozarišče je le streljaj od slikovitega gradu Snežnik in lovski izraz za razdaljo je na mestu, saj je območje polno medvedov in lovske zgodbe se širijo kot mistični šepet med grajskimi drevoredi. Zavedel sem se, da se moje poletno odkrivanje graščin nadaljuje, zato sem odprl svoje čute za zaznavanje posebnosti kraja. Dnevi so stekli v ustvarjalni vročici: songi, plesi, barve, šivanje, kuhanje, branje, pripovedovanje in hladna tišina, ko noč zagrne samotno vas in se ob uri zasliši le še oddaljeni melodični zvon kot kakšen odmev človeške bližine pod kozmičnim svodom.