Pri ženskem nogometu so tekme bolj razpršene po različnih svetovnih stadionih. Na vrhu je finalna tekma z neuradnega svetovnega prvenstva v Mehiki, s tega tekmovanja je še nekaj rekordnih tekem, sledijo tekme iz lige prvakov in tekme z uradnih svetovnih prvenstev. Ne gre pa pozabiti, da je bil ženski nogomet praktično po vsem svetu (težko je verjeti) prepovedan do začetka sedemdesetih, v marsikateri državi pa še dlje. Ne najhujši, gotovo pa najbolj tipičen primer je Anglija, ki je imela ženski nogomet prepovedan od leta 1921 do 1971.

Mehika – Danska (0:3) 110.000 gledalcev

5. septembra 1971 sta se v finalu neuradnega svetovnega prvenstva na stadionu Azteca oziroma Azteca Banorte v Mexico Cityju srečali ekipi Mehike in Danske. Ko pravimo neuradno, govorimo o tem, da je Fifa prvo uradno prvenstvo organizirala šele leta 1991, je pa dejstvo, da je bilo tekmovanje leta 1971 organizirano na visoko ravni, z množico gledalcev in televizijskimi prenosi, ki so jih omogočili veliki pokrovitelji. Največji je bil italijanski proizvajalec alkoholnih pijač Martini & Rossi. Organizatorji, ki so na prvenstvo povabili šest reprezentanc, so gotovo računali, da bodo Mehičanke postale svetovne prvakinje. Pa so se ušteli. Potem ko so domačinke do finala premagale Argentino, Anglijo in Italijo, so v finalu naletele na zelo razpoložene Danke, ki so pred tem oddale točko Italiji in preostale tri tekme dobile. V finalu pred neverjetno množico je zablestela Susanne Augustesen in sama zabila vse tri gole. Zanimivo, Augustesenova je za Dansko odigrala le štiri tekme, vse na tekmovanju v Mehiki. Od leta 1974 do 1995 je igrala za kar enajst nogometnih klubov v Italiji.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo