Ko si je švicarski harmonikar Thomas Werner leta 1957 izmislil melodijo Der Ententanz (Račji ples), ni verjetno niti pomislil, da bo to ena največkrat zaigranih plesnih skladb vseh časov. Posneli so vsaj 140 različic (tudi nekaj slovenskih) in jih prodali v 40 milijonih izvodov. Na francoski večni lestvici je šaljiva popevka iz leta 1981 v izvedbi belgijskega pevca J. J. Lionela (1947–2020). Lionel uspeha ni več ponovil, čeprav je še naprej prepeval šaljive, bolj otroške pesmice: tudi Ples malih mačk in še bolj prismuknjeno Moram lulat.

Pompozna skladba iz leta 1997 pripada muzikalu Notre-Dame de Paris. Peli so jo kanadska umetnika Daniel Lavoie in Garou ter francosko-armenski pevec Patrick Fiori v vlogah Frolla, Quasimoda in Phoebusa. Pevci pojejo prelepi Esmeraldi, pesem pa ima podlago v originalni zgodbi Notredamski zvonar Victorja Hugoja iz leta 1831. Balada se je izjemno prodajala, čeprav je lestvice dosegla le v Belgiji in Franciji. Strokovnjaki priporočajo priredbo Belle iz leta 2021, ko so skupaj stopili temnopolti francoski umetniki Dadju, Gims in Slimane.

Kanadska superzvezdnica je še posebej zablestela leta 1995 s svojim 13. albumom D'eux, na katerem se je najbolje prodajala skladba Pour que tu m'aimes encore. Številke so bile neverjetne, tako v Kanadi kot v Franciji je šla prek dveh milijonov, le nekaj slabše ji je šlo na Otoku, v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Tudi album D'eux je dosegel blazne številke, po vsem svetu so ga prodali v 12 milijonih izvodov. Mimogrede, angleška različica največje uspešnice na albumu ima naslov If That's What it Takes.

Mala plošča dveh enakovrednih skladb Something About the Way You Look in Candle in the Wind 1997 je tistega leta, ko nam je umrla princesa Diana, dosegla neverjetno popularnost. Po nekaterih podatkih gre za drugo najbolje prodajano ploščo vseh časov. Prodali so kar 33 milijonov plošč, od tega več kot dva milijona tudi v Franciji. Ne gre pozabiti, da sta tekstopisec Bernie Taupin in Elton John za Diano zgolj prilagodila veliko manj uspešno skladbo iz leta 1973, ki je bila posvečena še eni divi, Marilyn Monroe.

Priredba muzikala Briljantina (Grease) iz leta 1978 velja za eno najuspešnejših del, prenesenih z odrov na filmska platna. Si predstavljate, v film so vložili šest milijonov, zaslužili so skoraj 400 milijonov dolarjev. Glavna igralca, ki sta zablestela v filmu, sta tudi nekaj malega zapela in prva popevka filma je bila prva tudi na vseh svetovnih lestvicah, prodali so okoli 15 milijonov primerkov, največ v ZDA, sledili sta Anglija in Francija. Mimogrede, gre za 14. najbolj prodano malo ploščo vseh časov.

Podatki o prodaji skladbe španskih sester Lucíe, Lole in Pilar Muñoz v Franciji se lahko konkretno razlikujejo. Na naši lestvici smo upoštevali višjo številko, ki je dekliško skupino s skladbo The Ketchup Song (Asereje) z njihovega prvega albuma Hijas del Tomate (Paradižnikove hčerke) dvignila na sedmo mesto. Album so po vsem svetu prodali v 2,6 milijona izvodih, še boljše je šlo samemu singlu, plesna špansko-angleška uspešnica je leta 2002 dosegla številko sedem milijonov. Na francoski lestvici je bila na prvem mestu kar 11 tednov.

Preboj, ki je leta 1989 uspel brazilsko-francoski plesni skupini Kaoma s pesmico Lambada, je res nekaj posebnega, in čeprav so Lambado plesali povsod, tudi v Sloveniji, se je nikjer na svetu niso veselili kot v Franciji. Po vsem svetu so skupaj prodali deset milijonov malih plošč, velika plošča je dodala še svoje štiri milijone izvodov. Mimogrede, Lambada je priredba skladbe Chorando Se Foi Márcie Ferreira in na neki način kompilacija starih južnoameriških melodij. Francija je edina dežela, kjer je imela Kaoma tudi po Lambadi še nekaj manjših uspešnic.

Po vzoru Band Aida, ki je konec leta 1984 prepeval Do They Know It's Christmas, so združeni francoski glasbeniki in filmski zvezdniki leta 1985 posneli skladbo Etiopija avtorjev Renauda Séchana in Francka Langolffa. Pevci brez meja, kot so se poimenovali, so s skladbo zbirali denar za lakoto, ki je v tistem času pustošila v Afriki. S pesmijo so se (samo) v Franciji uvrščali visoko, pravzaprav najvišje, in s svojim edinim projektom zagotovili lačnim konkretnih 23 milijonov frankov, kar je bilo tiste čase približno osem milijonov mark.

Sredi šestdesetih je bil francoski pop na najvišjih obratih, tudi po zaslugi italijansko-francoskega pevca in skladatelja Daniela Bevilacqueja (1945–2020), z umetniškim imenom Christophe. Leta 1965 je posnel zimzeleno ljubezensko Aline in osvojil predvsem evropsko francosko govoreče občinstvo. Skladba se je za prva mesta poleti borila s še eno veliko francosko uspešnico Capri c'est fini, a je velik del svojega prodajnega uspeha dosegla leta 1979, ko jo je Christophe malce predelano posnel še enkrat.