Med vinskimi grički na italijanski strani Brd, v Colliu, streljaj od Krmina, je gostilna višjega ranga, s polnim imenom Trattoria al Cacciatore. Sirkovi, pod vodstvom veterana Joška Sirka, ki so gostinstva in kuhe učili mnoge slovenske pa tudi italijanske generacije kuharjev, so še vedno na svojem mestu s prirejenimi lokalnimi jedmi, za katere radi naštejejo tudi posamezne proizvajalce. Od Starčevega oljčnega olja, do d' Osvaldovega pršuta in larda, od svojega kisa do Veliščkovih prašičkov, od mleka družine Zoff do zelenjave in sadja s kmetije Martine Cantarut. Iz prepoznavnih sestavin nastajajo lokalne jedi in briški okusi v sodobni preobleki: mlinci, polente, vlivanci, krožniki hladnih jedi in divjačina, hkrati pa znajo razveseliti tudi takrat, ko so pri mizi gostje, ki ne bi jedli mesa. Vinska karta je orjaška in vsebuje skoraj vsa najboljša vin z obeh strani meje, za bolj izbirčne pa so založeni tudi z vini vseh italijanskih pokrajin in dobršnim delom evropske klasike. Krajši meni petih jedi je 80 evrov. Hišice, če hočete ostati, stanejo okoli 200 evrov.

Skoraj izključno ribja restavracija v Novi Gorici z Michelinovo zvezdico, se ukvarja z nekomplicirano avtorsko kuhinjo, ki prestižne sestavine poudarja in jih ne predeluje do nerazpoznavnosti. Tudi postrvi, a predvsem škampe, ostrige, brancine, hobotnice, sipe in kar je še jadranskih prebivalcev povezujejo z oljčnim oljem, tartufi, tolminsko skuto, vipavskim pršutom… V vinski kleti okoli 300 etiket šampanjcev, slovenskih, pa tudi italijanskih in avstrijskih vin. Krajši meni je 95 evrov. Razkošne sobe so od 160 evrov naprej.

Gostilna v Krminu, z najlepšim briškim mestnim vrtom, ponuja nasitno hrano treh dežel. Radi povezujejo morje in gore, a ne komplicirajo: (tunin tatar, d'Osvaldov pršut, cvrtje iz morja, hobotnica s paradižnikovim želejem, kaponata s telečjo tlačenko, puran »na šavor«, ričet, škampi s karijem, testenine z zelišči, skuto in gosjo slanino, bleki in tržaški golaž… Za konkretno pojedino pripravite kakšnih 45 evrov na osebo. Splača se vzeti tudi kakšno steklenico natančno izbranega lokalnega briškega vina, cene vin, tudi tujih, so namreč zelo ugodne.

Urejena stara goriška gostilna ponuja enostavno, zgolj rahlo avtorsko mediteransko kuhinjo lokalnih morskih jedi in zelenjave. Med drugim so tu: marinirani inčuni, sardoni v šavorju, sardele z radičem in fižolom, testenine z ribami, ocvrte ribe v zelenjavi, popečeni jurčki z zaseko in polento, goriška vrtnica in jadranske ribe ujete na trnek… Za simpatično večerjo štirih jedi boste odšteli okoli 40 evrov. Vinska karta je sestavljena iz ne predragih vin iz Brd in Krasa: Bensa, Zidarich, Primosic, Fiegl, Sanzin, Il Carpino, Raccaro, Picech, Felluga…

Ena najboljših slovenskih turističnih kmetij, ki tega opisa niti ne uporablja. Poleti se pohvalijo z enim najlepših razgledov v celo Sloveniji in tudi zato vas utegne pri rezervaciji zmotiti kakšna velika poroka. Na prvem mestu je gotovo pršut, čeprav znajo tudi s testeninami in govedino. V vsakem primeru bi lahko rekli, da gre za domačijo, ki ima za podlago predelavo vrhunskih mesnin, ki jim dodajo sezonske in lokalne sestavine. Vinska karta je enostavna, a so glavni biseri, tudi Aleksova vina, v kleti, kamor radi povabijo. 60 evrov na osebo.

Novogoriška igralniška restavracija, ki ponuja predvsem vrhunske sestavine in jih po sezonskih pravilih umešča na razkošne krožnike. Najboljše ribe, raki, školjke, uležani kosi mesa … Morda bi kdo rekel, da bi morali gojiti bolj avtorsko kuhinjo, našemu omizju pa v zadnjem času celo bolj ležijo takšni krožniki. Vinska ponudba je solidna, morda ne tako popolna, kot je bila pred leti, pred prvo krizo, a je za slovenski prostor solidna, imajo tudi tuja vina, predvsem pa vedo, kaj se najboljšega pije v Brdih in Vipavski dolini. 60 evrov na osebo.

Skoraj slovenska gostilna v centru stare Gorice meša italijansko kuhinjo s srednje evropsko, tudi s slovensko kuhinjo. Na eno strani so lazanje, na drugi golaž, na eni strani so njoki, na drugi bleki in tako naprej do tiramisuja in mlečnega zdroba. Jedi so bogate, mestoma celo težke, a jih blažijo s solatami, tudi z goriško vrtnico. Pripravite kakih 40 ali 50 evrov na osebo. Vinska karta je zelo dobra, za soliden denar dobite peščico svetovnih vin, veliko italijanskih, skoraj vsa furlanska in mnogo slovenskih mojstrovin.

V prenovljeni briški hiši, v najlepši briški vasi imajo sobe za nekaj več kot 100 evrov za dve osebi, drugače pa radi kuhajo. Enostavni degustacijski meniji so povezani z lokalnimi sestavinami in gredo v okolico 40 ali 50 evrov, zraven pa bolj kot kaj drugega ponujajo vina svojih lastnikov Belica, nekaj pa je v zadnjem času tudi drugih vin iz briških kleti. Najbolj ponosni so na svoj lastni pršut in hladne mesnine, na svojem mestu je lahko tudi solkanski radič, sicer pa briška polenta, enostavne testenine in lepi kosi mesa.

Zanimiva gostilna nad mestom, ki služi tudi kot postojanka za nezahtevne pohodnike. Ko je hladno v notranjosti greje odprt ogenj, ko je toplo je na terasi lep pogled na Gorici. Imajo izvrsten tatarskim biftek, velike in še večje florentince pa tudi orjaške in zelo sladke gratinirane palačinke. Koliko gostiln se pravzaprav lahko pohvali s tremi tako dobrimi podpisnimi jedmi? Bolj malo. Vinska ponudba vsebuje tako briške favorite, kjer kraljuje največja primorska klet Brda, kot manjše vipavske favorite.

V centru Gorice, v gostilni Trattoria Da Gianni, ne strežejo ravno tipične italijanske hrane, nasprotno, slovijo pa po neverjetnih porcijah – večjih še nismo videli in nizkih cenah, za 20 evrov se boste do sitega najedli. Imajo neobvladljive testenine, tudi čevapčiče in predvsem vse vrste ocvrtega mesa, mehkužcev in sira, ki gledajo čez krožnik ali kar čez rob mize. Na voljo imajo briška vina in prosecco ter poceni in pitno pivo s hribov Saurisa. In pazite, ko naročate, v vsakem primeru so vse porcije za več kot eno osebo.