Najboljši režiserji vseh časov

Če seštevamo nagrade za najboljše režiserje, je Elia Kazan dobil štiri zlate globuse, dva oskarja in skupaj devet nominacij. Nagrajeni filmi so Gentlemenski sporazum (1947), Na pristaniški obali (1954), za oba je dobil tako oskarja kot zlata globusa za režijo, pa tudi Baby Doll (1956) in America America (1963), za katera je dobil zlata globusa za režijo. Elia Kazan s pravim imenom Elias Kazantzoglou (1909–2003) se je rodil v Carigradu, v družini kapadoških Grkov. Leta 1913 so se preselili v ZDA. Kazan je začel kot igralec v gledališču in se z Broadwaya počasi selil proti filmom. Prvega je posnel leta 1945 (Three Grows in Brooklyn), potem pa so sledili veliki uspehi, naj spomnimo na Tramvaj Poželenje (1951), Viva Zapata! (1953), Razkošje v travi (1961) … Leta 1952 je pred komisijo, ki je po Hollywoodu iskala komuniste, kot bivši član ameriške komunistične partije izdal osem kolegov, ki potem dolgo niso več dobili dela. Kasneje je razlagal, da je nekaj moral reči, da so preiskovalci že vse vedeli in podobno … Kljub temu je leta 1999 dobil častnega oskarja za življenjsko delo.

Dva oskarja in tri zlate globuse za režijo je osvojil genialni Steven Spielberg (1946). Ob dveh oskarjih je bil za to nagrado nominiran še devetkrat, kar v 14 primerih pa je bil nominiran za zlati globus. Največ režiserskih nagrad je na koncu dobil za filma, ki se dogajata v času druge svetovne vojne: Schindlerjev seznam (1994), ki je bil tudi najboljši film leta, in Reševanje vojaka Ryana (1999), oba sta enaki nagradi osvojila tako pri akademiji kot na zlatih globusih. Je pa leta 2023 dobil tudi zlati globus za delno avtobiografski film Fabelmanovi.

Angleški režiser, mojster zgodovinskih spektaklov David Lean (1908–1991), je med drugimi posnel filme Most na reki Kwai (1957), Lawrence Arabski (1962), Doktor Živago (1965) in Ryanova hči (1970). Za prve tri je dobil zlate globuse za režijo, za prva dva pa tudi oskarja za režijo. Pri nominacijah so se pojavili tudi filmi Bežno srečanje (1946), Veliko pričakovanje (1946), Poletje (1955) in Potovanje v Indijo (1984). Pri Leanu so sicer pomembne tudi angleške nagrade bafta, kjer je ustvarjalec v različnih kategorijah dobil sedem priznanj.

Še vedno poskočni veteran Hollywooda (1930) se je ob igralski karieri lotil tudi snemanja filmov in v enajstih poskusih kot režiser osvojil dva oskarja in tri zlate globuse. Leta 1992 je dobil oskarja za vestern Neoproščeno, leta 2004 pa za film Punčka za milijon dolarjev. Za oba filma je domov odnesel tudi zlata globusa, je pa dobil zlati globus tudi za film Bird o Charlieju Parkerju (1988). Nominacije? Skrivnostna reka (2003), vojna filma Zastave naših očetov (2006) in Pisma z Iwo Jime (2006) ter Nepremagljiv (2009) o Nelsonu Mandeli.

Newyorški režiser William Oliver Stone (1946) je pobral tri zlate globuse za režijo, za filme Vod smrti (1986) o vietnamski vojni, Rojen 4. julija (1989) o veteranih vietnamske vojne in JFK (1991) o atentatu na človeka, ki je neuradno začel vojno v Vietnamu. Enako je bilo z oskarji, a je dobil le dva, za Vod smrti in Rojen 4. julija. Med nominacijami je treba omeniti tudi njegovo odtrgano kriminalno ljubezensko zgodbo Rojena morilca (1994), hkrati pa je treba dodati, da za najbolj kontroverzne filme (Salvador, Snowden in W) ni dobil nagrad.

Najvišjo nagrado akademije za režijo, oskarja, je dobil Martin Scorsese (1942) za kriminalko Dvojna igra (2006). Več uspeha je imel pri zlatih globusih za režijo, ob Dvojni igri sta tu še zgodovinski spektakel Tolpe New Yorka (2002) in Hugo (2011), Scorsese ima 20 nominacij za največji nagradi, deset za oskarje in deset za zlate globuse. Med njimi je nekaj biserov, boksarski Pobesneli bik (1980), biblijski Zadnja Kristusova skušnjava (1988), zgodovinski Aviator (2004), mafijska Dobri fantje (1990) in Irishman (2023), groteskni Volk z Wall Streeta (2013) …

Hollywoodski režiser, rojen v Nemčiji (1902–1981), je bil rekordno nominiran kar za 12 oskarjev in je tri tudi dobil. Leta 1942 za romantični vojni film Gospa Miniver, leta 1946 za dramo Najlepša leta našega življenja in seveda leta 1959 za zgodovinski spektakel Ben Hur. Za film Ben Hur je dobil tudi zlati globus, med nominacijami pa je treba omeniti dramo Dodsworth (1936), zimzeleni Viharni vrh (1939), kriminalko Pismo (1940), dramo Little Foxes (1941), romantično dramo Dedinja (1949), kriminalko Detektivova zgodba (1951), romantične Rimske počitnice (1953) in vojno dramo Prijateljsko prepričevanje (1956).

Avstrijski režiser, rojen v takrat avstro-ogrskem Rzeszówu (1907–1997), je bil nominiran za sedem oskarjev za režijo in je dva tudi dobil. To sta bila leta 1953 vojna drama Od tod do večnosti in zgodovinski film o Thomasu Moru, Mož za vse čase, iz leta 1966. Za oba omenjena filma je dobil tudi zlata globusa, bil pa je nominiran tudi za sedem zlatih globusov. Med njegove najboljše filme štejejo še povojna filma Iskanje (1946) in Možje (1949), eden najboljših vesternov vseh časov Točno opoldne (1951) in politični triler Dan Šakala (1973).

Wilder se je rodil v judovski družini v poljskem mestu Sucha Beskidzka. Najprej je delal v Nemčiji, leta 1934 pa je ušel v Hollywood. Nominiran je bil za pet zlatih globusov in osem oskarjev. Štirikrat je bil uspešen, leta 1945 je dobil zlati globus za film noir Izgubljeni vikend, leta 1950 pa za dramo Sunset Boulevard. Oskarja je dobil prav tako za Izgubljeni vikend in za tragikomedijo Stanovanje (1960). Posnel je serijo velikih uspešnic, nagradam pa se je po krivici izognila komedija Nekateri so za vroče (1959) z Marilyn Monroe.

Režiser Francesco Rosario Capra (1897–1991) se je rodil na Siciliji in pri petih letih s starši prišel v ZDA. Prvega oskarja za režijo je dobil leta 1934 za žgečkljivo romantično komedijo Zgodilo se je neke noči, leta 1936 je ponovil uspeh s komedijo Gospod Deeds gre v mesto in leta 1938 s filmom Tega ne moreš vzeti s seboj. Zlati globus za režijo je dobil leta 1946 za božični film Čudovito življenje. Poznavalci sicer hvalijo njegovo politično komedijo Gospod Smith gre v Washington, ki pa leta 1939 ni imela nobenih možnosti proti spektaklu V vrtincu.