Najdražje restavracije na svetu

Osnoven, a nič kaj spektakularen meni ponujajo v tokijski Ginzi, pri eni od treh podružnic Kitafukuja v japonski prestolnici, že za kakšnih 250 evrov (pozdrav iz kuhinje, predjedi, glavne jedi iz rakovic, tradicionalno kuhan riž v stroku s pristno juho miso​, sladice), a so v lokalu, ki ima tri majhne zasebne jedilnice (za 24 gostov), pripravljeni na mnogo več. Najraje strežejo sveže in še žive rakovice. Možnosti so odprte, rakovice lahko dobite kot sašimi, kot šabu-šabu, pečene na žaru ali kuhane. Pravijo, da takšne izkušnje še niste imeli. Njihov najdražji meni se imenuje Ečizen kivami. Strežejo ga med novembrom in marcem, stane pa najmanj 300.000 jenov ali po naše kakšnih 1850 evrov. Zagotavljajo pa, da je rakovica ečizen, ki jo postrežejo v finalu njihovega najdražjega menija, kraljica med rakovicami in da mora, preden pride pred gosta, prestati najstrožje standarde: ne sme biti lažja od kilograma in pol, širina oklepa mora meriti 14,5 centimetra, širina klešč pa najmanj tri centimetre. Kitafuku ponuja še nekaj menijev, ki stanejo okoli tisoč evrov, razne kombinacije s posebnimi sestavinami pa lahko stvari malce podražijo.

Kuhar Paco Roncero ima glavno restavracijo v Madridu. Ta se lahko pohvali z dvema Michelinovima zvezdicama (degustacija 220 evrov). Na Ibizi je drugače. Kljub temu da so vse informacije o restavraciji Sublimotion skrite, je mogoče izvedeti, da strežejo 12 gostom za mizo, ki je obkrožena z videosteno, na kateri se vrtijo različne slike in filmi. (Roncero naj bi idejo dobil v restavraciji Ultraviolet.) Nikjer ni navedeno, kakšne so cene, a čeprav govorijo tudi o številkah 2000 evrov za 20 jedi, je menda cena v kontroverznem lokalu, ki je odprt le poleti, 1500 evrov za osebo.

V newyorški, pa tudi v podružnici na Floridi v Miamiju, strežejo najdražje sestavine na svetu. Je res, da enostaven in kratek meni dobite za okoli 200 evrov, po drugi strani pa je edini smisel takšnih in podobnih restavracij, da naročite njihov najboljši meni. Imenuje se Rarity in med drugim vsebuje po 25 gramov kaviarjev almas osetra, beluga X in platinum osetra, vse za 1295 dolarjev. Imajo pa še nekaj biserov, ki kažejo na njihovo norost, pol kilograma kaviarja almas osetra stane 10.000 evrov. Cenejši je tatarec iz modroplavutega tuna – 75 evrov za porcijo.

Najbolj znana in najrazkošnejša restavracija v Piemontu ima v osnovni fazi, glede na to, da ima tri zvezdice, sorazmerno poceni degustacijo osmih jedi (glavna jed je jagenjček) – 290 evrov. To je le deset evrov več kot naša Milka v Kranjski Gori, ki ima le dve zvezdici, ampak …​ Če hočete jesti najboljše tartufe in piti najboljša vina teh gričkov, je ne boste tako poceni odnesli. Najdražji meniji s spremljavo najboljših vin te pokrajine se začnejo pri 500 evrih in končajo pri 1000 evrih, in to zgolj s šestimi jedmi in celo brez jedi s tartufi.

Na Japonskem rojeni in kuharsko izučeni newyorški suši mojster Masajoši ​Takajama - Masa je, morda ne najboljši, gotovo pa najslavnejši in najbogatejši japonski kuhar na svetu. Menda ima najrazkošnejše stanovanje na Manhattnu, kar pove dovolj o njegovi uspešnosti. Najdražja izkušnja pri Masi je hinoki counter experience za 950 dolarjev, brez davka. In brez pijače. Cena zagotavlja sedež za pultom, na katerem skrbno pripravljajo suši, gastronomska izkušnja pa traja vsaj dve uri. Odvisno od dneva ponujajo rakovice macuba, sašimi z ribo napihovalko ali bele tartufe v rižoti.

V tokijskem okrožju Ginza deluje tudi Kacuhiro Onodera, mojster japonske kulinarike in učitelj mlajših generacij, profesor šole čajnega obreda in eden najboljših poznavalcev tradicionalne japonske kuhinje in kulture. Na meniju ima dušeno plavut morskega psa, z juho in kitajskim zeljem, rad ima jegulje, juho iz školjk in bambusovih poganjkov, pa tudi rakovico, pečeno v oklepu. V manjši restavraciji so za celo premožnejše na voljo tudi meniji z najdražjimi morskimi sestavinami, ki jih premore svet. Cena obroka lahko preseže 820 evrov.

Kuhar Tomoja Kavada meša japonsko in kitajsko kuhinjo: juha iz zelenega fazana je obogatena s kitajsko šunko, golobje prsi so dimljene nad slamo in pečene na oglju. A ceno seveda dvigujejo degustacije z rakovicami. Če je klasičen enostavnejši meni zgolj 290 evrov, je drugače s posebnimi meniji z najboljšimi velikimi kitajskimi rakovicami. Pripravljajo ga od oktobra do januarja, stane okoli 700 evrov, a je treba dodati vsaj še deset odstotkov za sedež, ki seveda pri nekajurni degustaciji pride še kako prav. Spremljava z alkoholom stane 180 evrov.

V danski prestolnici blesti s cenami Alchemist, za katerega morate posebej kupiti rezervacijo. Če meni stane 5400 danskih kron, torej 724 evrov, je vstopnica, ki zagotavlja mizo, 400 evrov na osebo. Restavracija, ki je znana predvsem po pravljičnem vzdušju in v zadnjem času popularnih videostenah, ponuja zabavo iz 50 prikazov, ki traja šest ur, za vino boste odšteli, če se boste držali njihovega načrta, dodatnih 1200 evrov na osebo. Sommelier ponuja poseben meni vin in pijač za 2200 evrov. Imajo pač eno najboljših (najdražjih) vinskih kart na svetu.

Pariški kuhar Guy Savoy, eden od genijev sodobne kuhinje, zvečer ponuja degustacijo 12 jedi z imenom Colours, textures & flavours, po naše Barve, teksture in okusi, za 680 evrov. Vmes je jastog, tu so tudi ostrige in kaviar, za glavno jed pa je piščanec bresse s tartufi. Nekoliko ceneje je, če greste v njegovo restavracijo v Las Vegasu (Caesars Palace), kjer je daljši meni 420 evrov, še ceneje je, če se pri Guyu Savoyu v Parizu odločite za kosilo, za sedem jedi (kaviar, tartufi, brancin, telečji kare …) boste plačali že kar zmernih 260 evrov.

Koncept ene mize, za katero sedi za večerjo zgolj deset ljudi, ki pojedo 20 jedi, je sam po sebi dovolj odtrgan, dodatno pa ga popestrijo s svetlobnimi učinki, pri čemer se stene obarvajo glede na jedi, ki jih postrežejo (ko jeste ribe, ste recimo v morju, ko jeste kruh, ste na poletnem polju). Snovalec Paul Pairet je prepričan, da ponuja revolucionarno izkušnjo, ki združuje avantgardno kulinariko z veččutno tehnologijo, kjer ob hrani prevladujejo vizualni, zvočni pa tudi vohalnimi dražljaji, ki izboljšajo jedi. Vina? Tu so manj čutni, pije se, kar je na voljo.