Pišemo o celovečernih filmih, ki vojno rišejo v vsej bedi, ne o filmih, tudi teh je zelo veliko, ki vojno odkrito propagirajo. Filmi na naši današnji lestvici ne povzdigujejo vojn in spopadov, ampak poudarjajo nesmiselnost in absurdnost konfliktov, nepotrebne tako civilne kot vojaške žrtve ter odpirajo tudi množico različnih moralnih dilem. V nasprotju z mnogimi spletnimi razvrstitvami smo upoštevali tudi evropske filme. Morda bomo v naslednjih tednih pisali tudi o največjih provojnih filmih, ki jih je bolj ali manj odkrito financirala vojaška industrija.
Na zahodu nič novega 1930
All Quiet on the Western Front je ameriški film v režiji Lewisa Milestona. Gre za priredbo istoimenskega vojnega romana nemškega pisatelja Ericha Marie Remarqua iz leta 1929. Dogaja se med prvo svetovno vojno in spremlja skupino mladih nemških vojakov, ki so izpostavljeni lakoti, revščini in grozotam bojevanja v jarkih. Glavni junak Lew Ayres je srednješolec, ki se je v vojsko prijavil kot domoljub, a je skozi leta bojevanja zgolj priča ubijanju in umiranju. Film Na zahodu nič novega je bil po eni strani posnet z najboljšimi tehnikami tistega časa, predvsem to velja za zvokovne rešitve, po drugi strani pa je pomenil konkreten odmik od muzikalov in enostavnih filmov, ki so takrat prevladovali na platnih. Film je bil v mnogih državah prepovedan, leta 1933 so ga prepovedali v nacistični Nemčiji, dolga leta ga ni bilo mogoče videti v Italiji, Španiji in tudi Avstriji ter Franciji. Celo v Angliji so ga cenzurirali. V današnjem denarju so v film vložili okoli 20 milijonov in zaslužili 55 milijonov dolarjev. Dobili so oskarja za najboljši film in najboljšo režijo.
Steze slave 1957
Paths of Glory je ameriški protivojni film iz leta 1957 v režiji Stanleyja Kubricka, po istoimenskem romanu Humphreyja Cobba iz leta 1935. Dogaja se ob koncu prve svetovne vojne, Kirk Douglas je vojaški odvetnik, ki brani tri francoske vojake. Obtoženi so postavljeni pred vojaško sodišče zaradi nepokorščine oziroma dezerterstva, a se izkaže, da vojaki niso krivi. Kljub temu jih obsodijo in ustrelijo, s tem pa predvsem prikrijejo napake, ki jih je storilo vojaško poveljstvo. Film so hvalili, a velikih nagrad ni dobil, nekaj malega pa je vendarle zaslužil.
Ivanovo otroštvo 1962
Andrej Tarkovski je nekoč izjavil, da je v film Ivanovo detstvo, kot je originalni ruski naslov filma, prelil vse svoje sovraštvo do vojne. Otroštvo naj bi izbral, ker predstavlja največje nasprotje vojne. Scenarij je po svoji zgodbi Ivan napisal Vladimir Bogomolov, pomagala sta Andrej Končalovski in Mihail Papava. Film o dečku Ivanu, ki je ob napadu nacistov izgubil starše, je v Benetkah osvojil zlatega leva. Mimogrede, 12-letnega Ivana je igral Nikolaj Burljajev, politik, ki je v sedanjih časih pod sankcijami angleške vlade.
MASH 1970
Leta 1970 je v vsej svoji krutosti potekala vietnamska vojna, genialni Robert Altman pa se je lotil starejše, korejske vojne, a je bilo vsem jasno, o čem govori. O Vietnamu! Protivojni film, hkrati pa ena najboljših ameriških komedij, govori o medicinskem osebju, ki na svoj način vodi krvavo mobilno kirurško bolnišnico. Scenarij je napisal Ring Lardner Jr. na osnovi romana MASH: A Novel About Three Army Doctors Richarda Hookerja. Igrali so Donald Sutherland, Elliott Gould, Sally Kellerman, Tom Skerritt, Robert Duvall … Po filmu je nastala zelo uspešna TV-serija.
Okupacija v 26 slikah 1978
Hrvaška protivojna drama Lordana Zafranovića je bila nominirana za zlato palmo v Cannesu in osvojila veliko zlato areno v Pulju. Dogaja se v Dubrovniku in spremlja tri dobre prijatelje Hrvata Nika (Frano Lasić), Italijana Tonija (Milan Štrljić) in Juda Miho (Ivan Klemenc), ki jih vojna postavi vsakega na svojo stran. V filmu je znamenita scena z avtobusom smrti, v katerem skupina ustašev na različne načine muči svoje nasprotnike, potem pa jih pobijejo v glavnem s kladivi. Film na Hrvaškem po osamosvojitvi zaradi razumljivih razlogov ni bil zaželen.
Lovec na jelene 1978
Deer Hunter je film v režiji Michaela Cimina o treh ameriških delavcih, njihovih družinah in prijateljih ruskega rodu, ki trdo delajo v jeklarni in v drugem delu filma služijo državi med krvavo vietnamsko vojno. Vojna jih spremeni in dotolče. Zasedba Robert De Niro, Christopher Walken, John Savage, John Cazale, Meryl Streep in George Dzundza je osvojila kar pet oskarjev, tudi tistega za najboljši film, ki se je v zgodovino zapisal s krvavo sceno z rusko ruleto v vietnamskem ujetništvu. Z upoštevano inflacijo so zaslužili okoli 150 milijonov dolarjev.
Vojakova vrnitev 1978
Konec sedemdesetih let so Američani množično dojeli, da jim vojne ne koristijo. Tudi ustvarjalcem filma Coming Home je bilo to jasno. Režiser Hal Ashby je posnel zgodbo o trikotniku med medicinsko sestro (Jane Fonda), vojakom, ki je v Vietnamu izgubil nogo (Jon Voight) in oficirjem (Bruce Dern), ki pride iz vojne, počasi propada in stori samomor. Ekipa, ki je posnela film, je bila izrazito protivojno naravnana, zaslužili so 130 milijonov današnjih dolarjev in bili nominirani za osem oskarjev. Osvojili so tistega za scenarij in obe glavni vlogi (Fonda in Voight).
Apokalipsa zdaj 1979
Leta 1976 se je začelo snemanje enega najbolj odbitih filmov o vietnamski vojni. Francis Ford Coppola je zgodbo razvijal že od leta 1969, a je bil zaposlen z drugimi projekti. V treh letih so posneli dvakrat preveč materiala, nekajkrat presegli predvideni proračun, in še preden so film zares končali, so ga že nagradili na festivalu v Cannesu. Zgodba: specialni vojak (Martin Sheen) dobi nalogo poiskati in ubiti polkovnika Kurtza (Marlon Brando), ki se mu je v pragozdovih zmešalo in tam vodi privatno vojsko. Zaslužili so današnjih 600 milijonov dolarjev.
Stalingrad 1993
Joseph Vilsmaier je režiral nemški protivojni film, ki prikazuje bitko za Stalingrad (1942–1943) na vzhodni fronti med drugo svetovno vojno. Film sledi skupini nemških vojakov, ki začnejo vojno z občutkom dolžnosti in so poslani v brutalne zimske razmere Stalingrada, kjer počasi začnejo izgubljati vse, hrano, upanje, smisel in tovariše. Ostanejo jim zgolj lakota, mraz in smrt. Stalingrad je bitka, kjer preživetje ni realnost. V eni izmed mnogih verzij bitke so igrali Dominique Horwitz, Thomas Kretschmann, Jochen Nickel, Sebastian Rudolph …
Nikogaršnja zemlja 2001
Ničija zemlja, za mednarodne vode No Man's Land, je največkrat nagrajeni film z območja bivše države. Bosanska črna komedija, kot so ga označili, govori o treh vojakih različnih vojsk v rovu, ki morajo pozabiti na razlike, da bi preživeli. Film, ki je dobil oskarja za tujejezični film, govori o nesmiselnosti vojaških spopadov, pa tudi o popolni nesposobnosti mednarodnih sil, ki so na ozemlju bivše države marsikdaj naredile več škode kot koristi. Scenarij in režija Denis Tanović, igrali so Branko Đurić, Rene Bitorajac, Filip Šovagović.