Saj veste, vse prave rokerske skupine igrajo tudi balade, včasih so takšne skladbe celo njihove največje uspešnice. Konec koncev ni lepšega kot poslušati, ko se potetovirani bradati možakarji raznežijo. Pobrskali smo po spletnih lestvicah Ultimate classic rock, Rolling stone, Reddit, The top tens, Dakota plus in še nekaterih ter se posvetovali z našimi glasbenimi novinarji – in nastala je relevantna lestvica, kot uvod za večerno zabavo v naši največji športno-glasbeni areni.
Child in time Deep Purple (1970)
Leta 1970 je angleška hardrokovska skupina Deep Purple izdala četrti album Deep Purple in rock. Na plošči je bila tudi skladba Child in time, po naše Otrok v času, protivojna balada, dolga več kot deset minut. Besedilo naj bi govorilo o hladni vojni in strahu pred uporabo jedrskega orožja, nekateri poznavalci pa so vseeno ugotavljali, da gre tudi za kritiko takrat aktualnega masakra v Vietnamu. Kakor koli, skladba, pod katero so se podpisali vsi takratni člani ekipe – kitarist Ritchie Blackmore, pevec Ian Gillan, basist Roger Glover, klaviaturist Jon Lord in bobnar Ian Paice –, velja za pravo himno težkega ali kar težkometalnega roka. Najbolj je ostala v spominu po sijajnem ekstremno visokem petju Iana Gillana, ki skladbe zaradi vrtoglave višine v finalu od leta 2002 menda ne more več peti, spet drugim je bolj všeč dramatičen uvod s klaviaturami, spet tretji so prepričani, da so v skladbi najbolj izraziti solistični kitarski vložki. Sama skladba v času nastanka ni ravno razbila lestvic, album Deep Purle in rock pa se je dobro prodajal in velja za enega najboljših v zgodovini težkega roka.
Stairway to heaven Led Zeppelin (1971)
Robert Plant, Jimmy Page, John Paul Jones in John Bonham so bili mojstri bluesovskih, rokovskih ali težkorokerskih balad (Since I've been loving you, The rain song, No quarter, Babe, I'm gonna leave you …). Stopnice v nebesa, če poenostavljeno prevedemo, so uspešnica britanskih rokerjev z njihove četrte velike plošče Led Zeppelin IV. Osemminutna skladba, za katero je glasbo napisal Jimmy Page, besedilo pa Robert Plant, ni nikoli izšla na mali plošči, so pa zato prodali več kot 30 milijonov izvodov albuma – tudi zaradi te balade.
Here I go again Whitesnake (1982/1987)
Britanski pevec David Coverdale je bil tri leta tudi pevec skupine Deep Purple, potem pa je odšel na samostojno pot s skupino Whitesnake. Za tako težkorokersko skupino so imeli lepo število uspešnic, največja med njimi se je pripetila leta 1982, ko so posneli balado z optimističnim sporočilom Here I go again. Besedilo je napisal Coverdale, ki se je v tistem času ločeval od prve žene Julie Borkowski. Je pa zanimivo, da je skladba lestvice okupirala šele leta 1987, ko je bila v sveži verziji prva tudi na Billboardovi lestvici in v Kanadi.
Still loving you Scorpions (1984)
Verjetno se nobena rokerska skupina na svetu ni tako natančno poistovetila z rokovskimi baladami kot nemški Škorpijoni. Skupina iz Hannovra je nastala že leta 1965, prvo malo ploščo so posneli leta 1971. Vsi poznamo njihovo politično vzhičeno Wind of change iz leta 1990, a že leta pred tem so osvojili svet s skladbo, po naše, Še vedno te ljubim. Šef skupine, kitarist Rudolf Schenker, je skladbo napisal že nekaj let pred tem, a se je preostalim v skupini zdela preveč komercialna, da bi jo igrali. So pa to nadomestili kasneje, ko so jo ponovno posneli.
Sweet child o' mine Guns N' Roses (1987)
Ameriška težkorokerska skupina je na svojem prvem albumu Appetite for destruction (23 milijonov prodanih izvodov) predstavila tudi balado Sweet child o' mine, ki so je kasneje izdali tudi kot malo ploščo. Gre za edino skladbo skupine, ki je zasedla vrh ameriške Billboardove lestvice Hot 100. Pesem, ki jo je Axl Rose napisal za svoje takratno dekle Erin Everly, je kljub temu, da so spisali še nekaj zimzelenih balad, predvsem Don't cry in November rain, tudi njihova največja prodajna uspešnica. Prodali so kar osem milijonov malih plošč.
Every rose has its thorn Poison (1988)
Da imajo vrtnice tudi trnje, so ugotovili fantje iz ameriške glam rok skupine Poison. Njihov pevec Bret Michaels je besedilo napisal potem, ko je ugotovil, da ga takratno dekle Tracy Lewis vara. Tekst je shranil in z ekipo so ga uglasbili v zlatem obdobju rokovskih balad. Šlo je za tretjo malo ploščo z drugega albuma skupine Open up and say … ahh!. Every rose has its thorn je postala največja uspešnica skupine, osvojila je prvo mesto na ameriški lestvici, manj, a le malo manj, je dosegla na drugih svetovnih lestvicah.
Cemetery gates Pantera (1990)
Vrata pokopališča je slovenski naslov največje (sedemminutne) uspešnice današnjih gostov v Stožicah. Skupina, ki že dolgo ne nastopa v prvotni postavi, saj sta dva prvotna člana moštva preminula, ni tako nepomembna, kot se zdi na prvi pogled. Omenjeno skladbo mnogi strokovnjaki uvrščajo med najzanimivejše, celo epske stvaritve težkega roka. Besedilo, če malce poenostavimo, opeva smrt partnerice in možnost smrti ali samomora, da bi se ji pevec lahko pridružil v posmrtnem življenju. Na avtorja, pevca Phila Anselma, naj bi pri pisanju vplivale smrti ljudi okoli njega.
Nothing else matters Metallica (1992)
Nič drugega ni pomembno, je zapisal pevec skupine Metallica James Hetfield in z liričnim besedilom, menda posvečenim njegovemu dekletu, malce odstopil od klasičnega nažiganja in krvoločnih težkometalnih tematik. Menda besedila niti ni hotel objaviti, a Metallica je skladbo izdala leta 1992 kot tretji singel s petega studijskega albuma Metallica (1991). In iz besedila je nastal najpopularnejši komad skupine na koncertih. Prodali so ga v milijonih, še bolje je šlo albumu, na katerega so ga uvrstili, prodali so namreč skoraj 23 milijonov izvodov.
Always Bon Jovi (1994)
Malce solzava rokerska balada je ena redkih velikih uspešnic Jona Bona Jovija in njegovega moštva, ki se ni prebila na vrh ameriške lestvice, je pa zato po vseh drugih celinah in državah sveta dosegla zavidljive rezultate, menda so prodali več kot tri milijone izvodov. Skladba Vedno je bila hkrati podlaga za neuspešen hollywoodski film Romeo is bleeding, a se je dovolj uspešno prodajala sama, z albumom Crossroad. Besedilo, ki ga je napisal Jon Bon Jovi, govori o dekletu, ki ga je zapustilo, a on je bo vedno ljubil, še posebno če mu da še eno priložnost.
I don't want to miss a thing Aerosmith (1998)
Ameriški veterani bolj ali manj težke rokerske muzike imajo na področju rokerskih balad nekaj velikih favoritov, naj mimogrede omenimo samo skladbi Cryin' in Crazy. A številk, ki jih je dosegla njihova podlaga za spektakel Armageddon, ni dosegla nobena druga. Pravijo, da so samo v ZDA prodali več kot pet milijonov izvodov skladbe, ki podpira reševanje našega planeta pred smrtonosnim meteoritom. Velika uspešnica je bil seveda tudi celoten album s filmsko muziko, v filmu pa je igrala tudi Liv Tyler, hčerka pevca skupine Aerosmith Stevena Tylerja.
