Največji negativci iz Bondovih filmov

Orjak, rojen v Detroitu (1939–2014), ni ravno tipičen Bondovski negativec. Kiel s svojimi 217 centimetri in morilskim, pa vseeno rahlo tragikomičnim izrazom obraza je bolj plačani morilec kot organizator ali vodja zločinske organizacije. Pravzaprav je bil v obeh filmih v službi motenih multinacionalnih zločincev, ki sta vsak na svoj način, bog ve zakaj, hotela uničiti svet. Kiel, ki je imel gigantizem, je igralsko kariero začel konec petdesetih z nepomembnimi liki v povprečnih televizijskih in filmskih stvaritvah. Gledalci si ga niti ne bi zapomnili, če ga ne bi najeli za vlogi v filmih o Jamesu Bondu Vohun, ki me je ljubil (The Spy Who Loved Me, 1977) in Operacija Vesolje (Moonraker, 1979). V obeh mu je ime Jaws (Čeljusti), kar mu zaradi velikih kovinskih zob zelo pristaja. V prvem filmu je morilec pretkanega Karla Stromberga, ki hoče zakuhati tretjo svetovno vojno, v drugem pa plačani morilec Huga Draxa, zločinca, ki bi rad uničil vso živo populacijo na našem planetu.

Dr. No je eden najbolj značilnih negativcev, kar jih je ustvaril pisatelj Ian Fleming. V njegovo kožo se je spravil kanadski igralec Joseph Wiseman (1918–2009), v prvem film Dr. No (1962), ko še niti približno ni bilo nikomur jasno, kakšen posel bodo postali filmi o Bondu. Kakorkoli, Dr. No je nori zločinec, katerega genialnost so tako na vzhodu kot na zahodu spregledali, zato se hoče maščevati in z močnim jedrskim žarkom uničiti ameriški vesoljski program. Neuspešno. Joseph Wiseman je sicer pred Jamesom Bondom in po njem veliko igral, tudi v gledališču, a velikih uspehov ni beležil.

V vlogi bivše agentke sovjetske tajne službe KGB, sadistične članice skupine Spectre Rose Klebb je v filmu Iz Rusije z ljubeznijo (From Russia With Love) nastopila Lotte Lenya (1898–1981), avstrijsko-ameriška igralka in pevka, ki je pela pesmi svojega prvega moža, velikega skladatelja Kurta Weilla. Agentka Rosa Klebb, ki ji poleg drugih orodij iz čevljev skoči tudi nož, je bila tipičen primer zlobnih sovjetskih žensk. Naj spomnimo, da se drugi film iz Bondove serije Iz Rusije z ljubeznijo (1963) malce dogaja tudi v Sloveniji, na meji z Italijo.

V filmu Goldfinger (1964) nastopa nemški igralec Gert Fröbe (1913–1988), ki je igral blaznega zločinca, poslovneža Aurica Goldfingerja. Želi radioaktivno obsevati ameriško zlato v Fort Knoxu, da bi dvignil ceno svojega zlata. Fröbe je v Goldfingerju tako slabo govoril angleško, da so ga presneli z angleškim igralcem. Kljub temu, da je bil nekoč v nacistični stranki, je imel veliko kariero v Evropi in solidno v ZDA. Velja za enega najboljših nemških igralcev vseh časov. Nastopal je tudi v filmu Ingmarja Bergmana Kačje jajce (1977).

Italijanski filmski igralec, režiser in scenarist, rojen na Siciliji (1922–1986), je v filmu Operacija Grom, v originalu Thunderball (1965), igral hudobnega morilca Emilia Larga. V četrtem filmu iz Bondovske serije Largo skupaj s kriminalno organizacijo Spectre ukrade dve atomski bombi in ju uporabi za izsiljevanje denarja od različnih svetovnih vlad. A mu ne uspe, seveda ne. Adolfo Celi je bil vso kariero specializiran za različne zločince, a je po drugi strani velik pečat pustil tako v italijanski kot v svetovni, še posebej južnoameriški kinematografiji.

Angleški igralec je ob množici vlog najbolj zaslovel s serijo grozljivk Noč čarovnic (1978). Začel je na odrih West Enda in z BBC-jevo priredbo Orwellovega romana 1984. Donald Henry Pleasence (1919–1995) je igral tudi v filmu Veliki pobeg (1963), a je briljiral kot zločinec Ernst Stavro Blofeld v filmu Samo dvakrat se živi (You Only Live Twice, 1967). Blofeld, vodja organizacije Spectre, želi spreti Sovjete in Američane ter s tem začeti tretjo svetovno vojno. Mimogrede, Pleasence je igral v zelo različnih, večjih in manjših vlogah, tudi v filmu Pobeg iz New Yorka (1981).

Ameriški zvezdnik grških korenin velja za enega najuspešnejših igralcev v Bondovih filmih. Telly Savalas (1922–1994) ima v svojem portfelju nekaj zanimivih vlog, tudi super uspešnico Dvanajst ožigosanih (1967) Roberta Aldricha in legendarno krimi serijo Kojak (1973–1978), kjer je igral glavno vlogo. V filmu V službi njenega veličanstva (On Her Majesty's Secret Service, 1969) je igral klasičnega Bondovega negativca Ernsta Stavra Blofelda, ki želi s posebno boleznijo uničiti svetovno kmetijstvo, če ne bo dobil amnestije za svoje zločine in naziva grof.

Angleški igralec, sir Christopher Frank Carandini Lee (1922–2015) je celo bolj kot po svoji avanturi v filmu Mož z zlato pištolo (1974) znan po vlogah v grozljivkah. Christopher Lee je bil po Beli Lugosiju najpomembnejši grof Drakula filmskih grozljivk. Lee je sicer igral v kar 214 filmih, pa še 66 televizijskih nastopov je zabeležil. V filmu Man with the Golden Gun igra zločinca Francisca Scaramango, ki poskuša, jasno, ubiti Jamesa Bonda, hkrati pa s pomočjo solex agitatorja, orožja na sončno energijo, uničiti naš planet.

V filmu Od tarče do smrti (A View to a Kill, 1985) se je v vlogi negativke May Day preizkusila eksotična ameriško-jamajška pevka in manekenka Grace Jones (1948). V filmu nastopa kot partnerica in pomočnica Maxa Zorina (Christopher Walken), zločinca, ki načrtuje uničenje kalifornijske Silicijeve doline. May Day seveda spi tudi z Jamesom Bondom (Roger Moore) in se mu na koncu, ko jo psihopatski Zorin izda, pridruži v boju proti njemu. Grace Jones je posnela nekaj izvrstnih skladb, ima pa le še en pravi film – iz leta 1984, Konan uničevalec.

Vedno nasmejani avstrijski zvezdnik slovenskih korenin Christoph Waltz (1956) je zadnja leta eden najbolj iskanih hollywoodskih negativcev, ki pa lahko igra tudi simpatične in pozitivne vloge. Spomnite se ga recimo iz filma Django brez okovov (2012). Prepričljivemu nacistu iz filma Neslavne barabe so v filmih Spectre (2015) in Ni čas za smrt (2021) dodelili vlogo najslavnejšega in večnega Bondovega negativca Ernsta Stavra Blofelda, ki poskuša uničiti svet, še prej pa obračunati z Jamesom Bondom in britansko tajno službo. Ni mu uspelo.