Sofinanciral bo nov 120-kilometrski cevovod, ki bo okrepil energetsko odpornost Etiopije, saj bodo po njem iz sosednjega Džibutija v državo prečrpali bencin, dizel in kerozin. Dangotejeva naložba v cevovod ne bo filantropska donacija, temveč bo poslovnež pričakoval tudi dobiček. Projekt je namreč del širše širitve Dangotejevih infrastrukturnih in proizvodnih dejavnosti po vsej Afriki. Devetinšestdesetletni Nigerijec sicer že desetletja obvladuje nigerijski trg cementa, sladkorja, soli in gnojil.
Do obsežnega bogastva, revija Forbes njegovo premoženje ocenjuje na dobrih 51 milijard dolarjev, se je dokopal s svojo poslovno žilico in začetnim kapitalom staršev. Predvsem družina njegove matere je bila premožna. Kot šolar je poslovno žilico kazal tako, da je kupoval večje količine sladkarij, nato pa jih naprej prodajal drugim otrokom. Zaslužek je skrbno spravil v žep. Po študiju poslovnih ved v Kairu je vzel manjše posojilo v višini nekaj tisoč dolarjev in začel uvažati osnovne dobrine, predvsem riž, sladkor in cement. Posel je bil zelo donosen in posojilo naj bi vrnil v nekaj mesecih. Dobro desetletje se je ukvarjal z uvažanjem osnovnih dobrin, s čimer je postopno širil svojo podjetniško mrežo. Hkrati je ugotovil, da Nigerija ne premore lastne proizvodnje cementa in drugih osnovnih dobrin, zaradi česar se mu je utrnila ideja, da bi svoj posel preoblikoval.
Namesto uvoza se je lotil proizvodnje doma. Začel je graditi oziroma kupovati tovarne sladkorja, moke, soli, testenin in predvsem cementa. V času nagle nigerijske urbanizacije je vzpostavil velik poslovni imperij, ki je nedavno predstavljal tretjino vrednosti vseh podjetij, ki kotirajo na nigerijski borzi. »Zgradil sem konglomerat in leta 2008 postal najbogatejši temnopolti človek na svetu, vendar se to ni zgodilo čez noč. Do tja sem potreboval trideset let. Edini način, da Afriko premaknemo naprej, je, da ljudje, kot smo mi, sprejmemo zelo drzne odločitve,« pravi Dangote.