V soboto dopoldne, 1. novembra, leto dni po zrušitvi nadstreška na glavni železniški postaji v Novem Sadu, ki je pod seboj pokopal 16 ljudi, so se ulice okoli glavne postaje začele polniti že dobri dve uri pred napovedanim shodom. Skupine ljudi so prihajale peš, nekateri z avtobusi in vlakom, dokler ni javni potniški promet zaradi množic na ulicah in cestah obstal. Tisti, ki so v mesto prišli z avtomobilom, so ga bili primorani parkirati na drugi strani Donave, pod trdnjavo, nato pa pot nadaljevati peš proti središču mesta. Avtomobili so bili povsod, na pločnikih, cestah; nekateri meščani so celo odstopili svoje zelene površine za hišami, da so množice lahko parkirale. Mesto je postalo veliko parkirišče. Zaradi količine ljudi, ki je nenadoma prišla v Novi Sad – mesto ima 368.000 prebivalcev, prispelo pa je vsaj dodatnih 100.000 ljudi – je odpovedal javni vodovodni sistem. Vendar je, kot so pozneje zapisali v študentski organizaciji, »šlo za namerni izklop mesta iz vodnega omrežja, s čimer so želeli otežiti shod«. Informacija je ostala nepotrjena. Zaradi množice ljudi na enem mestu je bil preobremenjen tudi sistem telefonskih povezav in nastal je umetno ustvarjen signalni mrk, zaradi katerega ni bilo mogoče klicati, pošiljati sporočil ali uporabljati mobilnih podatkov. Tisto jutro je vse kazalo na to, da bo v Novem Sadu veliki dan.
