Franca je bila zaročena s Filippom Melodio, nečakom mafijskega botra, a je zaroko razdrla, ko je bil Melodia obsojen zaradi kriminalnih dejavnosti. Decembra 1965 je Melodia s skupino oboroženih moških vdrl v hišo njenih staršev, Francino mater pretepel, njo pa ugrabil. Osem dni jo je zadrževal v ujetništvu, jo zlorabljal in posiljeval, nato pa pričakoval, da bo sledila ustaljenim družbenim normam. V takratni Italiji je namreč veljal člen 544 kazenskega zakonika, ki je poznal tako imenovano matrimonio riparatore (popravljalno poroko). Ta je posiljevalcu omogočil, da se izogne zaporni kazni, če se poroči s svojo žrtvijo.
Družba je na to gledala kot na edini način, da si ženska »povrne svojo čast«. Toda Franca se je ob podpori očeta odločila za nepredstavljivo: poroko je zavrnila in napadalca prijavila. S tem je izzvala celotno družbeno ureditev. Družina je bila izobčena, grozili so jim s smrtjo in jim požgali vinograd, a Franca na sodišču ni klonila.
Melodia je bil obsojen na enajst let zapora, proces pa je Italijo prisilil v globoko samorefleksijo. Njen pogum je bil neposreden povod za spremembo zakonodaje, čeprav je država potrebovala še 15 let, da je leta 1981 sporni zakon dokončno odpravila. Franca se je kasneje poročila z mladostno ljubeznijo, leta 2014 pa ji je takratni italijanski predsednik Giorgio Napolitano podelil najvišje državno odlikovanje.