V najnovejšem času so digitalne platforme preplavili pozivi progresivnih strank, levičarjev, humanistov, liberalcev, namenjeni Trumpovim privržencem, češ naj se spametujejo in uvidijo, kaj so sprožili s svojim podarjenim glasom. In vendar se mi ob teh klicih dozdeva, da je vsem ušla srčika uvida: etika, empatija, obzirnost in univerzalnost niso vrednote, na katerih bi temeljila iracionalna privrženost volilcev, ki so glas namenili kompulzivnemu lažnivcu z avtoritarnimi težnjami. Trumpa niso izbrali za svojega firerja zato, ker bi bil čist, dober človek, spoštovanja in zaupanja vredno bitje, ki bi sledilo vrednotam krščanskih idealov, pač pa zato, ker je obljubil, da bo vsem dal lekcijo. Na prvem mestu tistim, ki so »zlorabili njih«, tistim, ki so pokazali, da so pripravljeni na glavo obrniti svet, za katerega mislijo, da je njihov, predvsem pa zato, ker je obljubil, da bo vrnil krmilo v roke upravičenim in na oblast postavil beli, krščanski red, pa četudi bo za to treba spremeniti politični ustroj ali z zemljevida zradirati vse, ki temu nasprotujejo.
Kot človeška vrsta nismo izumili prav ničesar v smislu pravičnosti, le naše nagnjenja so postala bolj zapletena in izpopolnjena, saj človeška vrsta s primati deli naravno nagnjenje k temu, da bi bile koristi med člani skupine približno uravnoteženo porazdeljene. V ta namen dopuščamo podskupini – ki jo v našem primeru že dolgo sestavljajo predvsem samci –, da zase vzame večji del materialnih dobrin, zgolj zato ker vzdržuje red. Ta red je bil zelo jasno ustoličen res dolgo obdobje in vzdrževalo se ga je z grobo silo. Šele z oblikovanjem pravnih institucij nam je kot vrsti uspelo ne le omejiti nadvlado določene podskupine, temveč tudi določiti časovno omejitev, ki pripade najvidnejšim protagonistom v podskupinah.
***
