Ocenjena vrednost investicije, ki bi po javno dostopnih podatkih presegala 20 milijard evrov, predstavlja približno tretjino slovenskega bruto domačega proizvoda. Ekonomska teorija opozarja, da lahko pri tako velikih izdatkih pride do izpodrivanja zasebnih naložb, povečanja javnega dolga, pritiska na cene virov in dela ter sistemskega tveganja za vse gospodarstvo.
Takšen projekt ne vpliva le na energetski sistem, temveč dolgoročno oblikuje fiskalno sliko države, razvojne prioritete ter razmerje med javnim in zasebnim interesom, ob tem pa ima tudi izrazite okoljske in družbene posledice. Prav zato projekt JEK2 ni zgolj tehnično ali sektorsko vprašanje, temveč vprašanje temeljne razvojne usmeritve države. Odločitve te teže praviloma zahtevajo najvišjo stopnjo pravne in institucionalne skrbnosti. Prav zaradi navedenih dejstev bi priprava in odločanje o takšnem projektu morala temeljiti na najvišjih standardih ekonomske, okoljske, družbene in pravne presoje. To pomeni ne le tehnično in ekonomsko analizo, temveč tudi razpravo o vseh možnostih in tehnologijah, pripravo in sprejetje optimalnega energetskega scenarija s presojo vplivov na okolje (CPVO) na strateški ravni, implicitno opredelitev državnega in javnega interesa ter zgodnjo in učinkovito vključitev javnosti v cel proces.
Takšna pričakovanja niso le politična ali strokovna, temveč tudi pravna, saj izhajajo iz temeljnih načel pravne države in evropskega pravnega reda. Toda razvoj dogodkov v primeru projekta JEK2 kaže nadvse drugačno sliko ter odpira številna vprašanja in dileme, ki bistveno presegajo en sam projekt.