V pravilih o notranjem redu državnega zbora Republike Slovenije je zapisano, da je v državni zbor mogoče vstopati le dostojno oblečen in primerno aktivnostim v državnem zboru. Nadaljnje zapisanega oblačilnega kodeksa ni. V nasprotju s poslovnim svetom, kjer tovrstne podrobnejše zapisane usmeritve obstajajo. V Krki denimo zaposlene ob začetku dela seznanijo s poslovnim bontonom na uvajalnem seminarju, organizirajo pa tudi različna izobraževanja in tečaje. Prva priporočila iz kulture obnašanja in poslovnega oblačenja so pripravili že leta 2005, vsako leto oziroma po potrebi jih dopolnjujejo glede na spremembe v družbi, so razložili v podjetju. »Krkina priporočila za poslovno oblačenje so namenjena oblikovanju poslovnega sloga oblačenja v Krki, saj želimo tudi prek zaposlenih kazati urejeno podobo,« so zapisali v njihovi službi za odnose z javnostmi. Priporočena oblačila so neformalna poslovna oblačila in za izbrane priložnosti formalna poslovna oblačila.
Po besedah strokovnjakinje za kulturo vedenja ter poslovni in diplomatski protokol Bojane Košnik Čuk je v sodobnosti več mladih podjetij, s katerimi na njihovo pobudo vneto pišejo kodekse oblačenja. Kot je povedala, »je tega v poslovnem svetu žal več kot v državnih institucijah«. A ne glede na zapisane ali nezapisane kodekse oblačenja za osebe na javnih funkcijah sta strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk in za kulturo oblačenja Lea Pisani poudarili, da so pravila jasna. Z vstopom v javno sfero delovanja namreč podoba ni več le osebna stvar, sta podčrtali. Poznavanje in upoštevanje pravil, podanih z diplomatskim, državnim in vojaškim protokolom, je po njunem mnenju veščina in ne poseganje v osebnost in posameznikovo podobo, prilagajanje tem zapovedim pa del državniške funkcije.
Oblačilna kultura ima osrednjo vlogo v uprizarjanju družbenega položaja, s svojo ritualno funkcijo je tudi odraz družbenih pričakovanj in razmerij, kjer svojo vlogo odigravata tako razred kot spol. Pri čemer branje govorice javne podobe vedno znova prehaja kategorije primernega, pravilnega in dostojnega ter se tako giblje tudi v polju moralnega. Obleka in okraševanje sta, kot je v prispevku v zborniku Moda in kultura oblačenja zapisala sociologinja dr. Breda Luthar, torej način, na katerega telesa postanejo družbena in kjer se srečata individualno in kolektivno ter zasebno in javno. Obleka z vsemi dodatki vred, od čevljev do torbic in ur, je tako rekvizit družbenokulturnih interakcij, a ob tem ne le označevalec, stilizacija položaja in statusa, temveč eden od načinov, kjer se družbeni položaj znotraj določenih okvirov šele konstituira in družbena razmerja s tem potrjujejo. Uprizarjanje družbenih vlog je lahko bolj ali manj suvereno, storjeno z lahkoto ali nelagodjem, nerodnostjo, zavedno in znotraj koda ali ne ter morda tudi uporniško. V vsakem primeru gre za komunikacijo.
