Vanessa je odraščala v prestolnici Ugande; njen oče je bil predsednik lokalnega Rotary kluba, s katerim je sodeloval pri sajenju dreves in dobrodelnih projektih, sama pa je januarja 2019 diplomirala iz poslovnih ved na Univerzi Makerere. Po študiju je kot prostovoljka pri Rotary International raziskovala največje grožnje za svojo regijo in spoznala, da sta to globalno segrevanje in suša, ki uničujeta pridelke revnih kmetov.
Takrat se je tudi prvič srečala z gibanjem Fridays for Future. Ker si tiska plakatov ni mogla privoščiti, je pred ugandskim parlamentom začela protestirati sama s sorojenci, saj so vrstniki iz strahu pred kaznimi sodelovanje zavrnili. V Ugandi namreč težko od kogar koli zahtevaš, naj izostane od pouka v šoli ali na univerzi, da bi sodeloval na protestih, kot to velja za evropsko gibanje Petki za prihodnost, saj je izobrazba preveč dragocena dobrina.
Kmalu nato je ustanovila organizacijo Youth for Future Africa in sopodpisala afriško gibanje Rise Up Movement. Prevzela je vodstvo iniciative za zaščito deževnega gozda v Kongu, BBC pa jo je uvrstil na seznam 100 najvplivnejših žensk leta 2020. Istega leta jo je tiskovna agencija AP na gospodarskem forumu v Davosu izrezala s fotografije, na kateri je stala ob Greti Thunberg.
Kot edina temnopolta aktivistka na fotografiji je sprožila svetovno debato o medijskem rasizmu in zapisala: »Niste izbrisali le mene. Izbrisali ste celo celino.« Mediji so jo kmalu razglasili za »glasnico Afrike«. Leta 2021 je izdala knjigo Naša hiša že zdavnaj gori, govorila na konferenci COP26 v Glasgowu ter v reviji Time pozvala k resnejšemu poročanju o podnebni krizi. S svojo vztrajnostjo je k aktivizmu navdihnila celo vrsto mladih afriških naravovarstvenikov.