Zelo hitro bi zaslužil, pravi, dovolj za nekaj dobrih ribiških palic in vsak dan bi ujel na desetine kilogramov, z zaslužkom bi lahko kupil ladjico, s katero bi kmalu lahko ujel dovolj za polog za posojilo in resno ribiško ladjo za lov na tune, z denarjem od izvoza na Japonsko pa bi kupil še dve, nakar bi z evropskim denarjem imel celo ribiško ladjevje. »In potem?« je vprašal starec, na kar mu tujec odvrne, da je to najboljši del: potem bi lahko vse prodal in imel dovolj denarja, da do konca življenja ne bi delal nič in bi lovil ribe samo za svoje veselje.
»Ne razumem,« je odgovoril starec. »To počnem že sedaj.«