Človek uporablja ogenj že zelo dolgo, trdni dokazi segajo približno 500.000 let nazaj, znanstveniki pa domnevajo, da smo ogenj udomačili že pred približno milijon leti, morda še prej. Ogenj je človeštvu prinesel ogromno, v prvi vrsti nam je omogočil preživetje in biološki razvoj. Toplota ognja je omogočala preživetje v hladnejših podnebjih in širitev iz Afrike. Svetloba je podaljšala aktivni del dneva. Kuhanje hrane je izboljšalo prebavljivost, povečalo energijski vnos in verjetno vplivalo na razvoj možganov. Moč ognja je ljudi varovala pred plenilci, ogenj pa ima tudi velik družbeni in kulturni pomen. Ognjišče je bilo prvo družabno središče, ogenj je omogočal sporočanje in signalizacijo, kmalu pa je postal tudi del ritualov in verovanj, saj ga najdemo kot simbol očiščevanja, svetlobe, življenja ali uničenja v skoraj vseh kulturah. Ogenj nam je omogočil tudi razvoj tehnologije in lažje premikanje. Že od nekdaj, če je nekomu gorelo za petami, je bilo pač treba nekoliko hitreje stopiti.
Od ognja smo odvisni, na ogenj smo navajeni, ogenj si lastimo. Zato se mu bomo težko in na hitro odpovedali, bodisi zaradi ekonomskih koristi, socialnih stisk ali pa gole realnosti, ker so pač fosilna goriva marsikje na svetu edina možnost za ogrevanje in pripravo hrane. Razplet podnebne konference za mnoge ni bil presenečenje. Slavile so s fosilnimi energenti bogate države. Načrta za odpravo fosilnih goriv niso sprejeli. Vse skupaj je prevelik posel, da bi se mu odpovedali. A ne gre samo za posel, po podatkih Mednarodne agencije za energijo predstavljajo fosilna goriva (plin, premog, drva, nafta, olje) okoli 63 odstotkov globalne porabe energije za ogrevanje stavb, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa so fosilna goriva edini vir za pripravo hrane za okoli 30 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Upor bogatih
Kot pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, je glavni nauk podnebne konference ta, da je multilateralni podnebni proces še živ, a je močno omejen z geopolitiko in ekonomskimi interesi. »Sporočilo za znanost je, da gre za neuspeh pri odstranjevanju vzrokov in da ne bo mogoče doseči cilja omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Politično sporočilo pa je: izid COP30 razkriva, da je globalni podnebni proces OZN dosegel svoje meje ambicije in ne more zagotoviti hitrih sistemskih sprememb, ki jih zahteva znanost,« pojasnjuje in dodaja, da so načrt za prehod s fosilnih goriv blokirali Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Rusija in tudi Indija, čeprav so ga še pred dvema letoma podpirali.
»V ozadju je najverjetneje tudi koordinacija ZDA, čeprav niso bile uradno prisotne v Belemu. Razlogi so jasni – kratkoročni finančni interesi, načrtno ignoriranje znanosti in odsotnost kakršne koli solidarnosti z mlado generacijo ter ravnodušnost do ranljivih držav. Na splošno pa so glavni krivec subvencije, saj vlade po vsem svetu namenjajo ogromne subvencije za proizvodnjo in porabo fosilnih goriv. Te subvencije (ki so pogosto večje od tistih za obnovljive vire) ohranjajo ceno goriv nizko in zavirajo odpravo,« meni Bogatajeva.
