Po skoraj treh desetletjih – sprva je načrtoval, da bi pot morala trajati »zgolj« dvanajst let – se je zdaj vrnil v Evropo, v domačem Hullu pa ga mama, ki ji je v minulih desetletjih povzročil številne neprespane noči, pričakuje enkrat v tem letu. Karl se je pustolovščine domislil iz dolgočasja v britanski vojski. Vzel je zemljevid in po njem začel vleči črte, kako bi bilo mogoče prehoditi svet od Združenega kraljestva do Južne Amerike.
Pot je začel v Čilu, na svoji poti pa je doživel vse, kar se živemu človeku lahko pripeti: kot prvi Britanec je prečkal Beringovo ožino, zaradi česar je bil pridržan v Rusiji, saj naj bi nezakonito vstopil v državo. Priprt je bil tudi v Panami, na Aljaski bi skoraj zmrznil, mesec dni je preživel v vodah Kaspijskega jezera, ki ga je preplaval, pot sta mu otežili še globalna finančna kriza in pandemija covida-19.
Njegova mama, ki je bila vsa osupla, ko ji je Karl povedal, da namerava prepešačiti približno 58.000 kilometrov, ga je v vsem tem času videla samo trikrat. Gospa Bushby sina ne bo pričakala ob Rokavskem prelivu na točki, kjer bo stopil na britansko ozemlje, temveč doma v Hullu. Karl medtem že razmišlja, kaj bo počel, da mu po vrnitvi domov ne bo dolgčas.