Del tega premoženja je vložil tudi v podjetje, ki podpira neodvisno in kakovostno novinarstvo. O razlogih za to odločitev piše v svoji knjigi Toksično bogat, v kateri raziskuje, kako ekstremna koncentracija premoženja ne le da spodkopava demokracijo, temveč tudi zaostruje podnebno krizo in socialne neenakosti.
Avtor hkrati iz lastne izkušnje opisuje, kako je biti del najbogatejšega odstotka in zakaj se je odločil proti takšnemu načinu življenja. »Denar lahko deluje kot strup: uniči odnose, spodbuja zlorabo moči in ustvarja dinamiko, ki uničuje planet in družbo,« pravi.
Do tega spoznanja se je Klein dokopal postopoma. Po študiju psihologije se je sprva celo odločil za dobro plačano službovanje pri globalnem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group. »V svojem času pri Boston Consulting Group sem opazil, kako veliko zelo nesrečnih ljudi je celo med tistimi, ki na leto zaslužijo pol milijona evrov, pa imajo še vedno občutek, da imajo premalo denarja,« pravi Klein, »ker so si nakupili pregrešno drage nepremičnine, otroke pošiljajo v zasebne šole, odplačujejo drage avtomobile. Zame je bilo osupljivo, da ima lahko človek ob tolikšnem premoženju in prihodkih še vedno občutek, da ima premalo, in to se mi absolutno ne zdi način življenja, kot bi ga rad živel.«
V Nemčiji namreč najbogatejši odstotek prebivalstva poseduje več kot tretjino celotnega premoženja, prepad med najbogatejšimi na eni strani in večino prebivalstva pa se vsa leta povečuje. To po njegovem mnenju odpira številna vprašanja: Od kod izvira premoženje najbogatejših? Zakaj politika raje znižuje socialne transferje, kot da bi obdavčila premoženje in zaprla davčne luknje? In kakšne posledice ima za družbo, če majhna skupina prevzema vedno večjo ekonomsko in s tem tudi politično moč?
