O načinu dela z mladimi alpskimi smučarji smo povprašali pri Smučarskem društvu Novinar. Ljubljanski klub nima zgolj bogate zgodovine s slovitimi imeni, ki so krojila svetovni vrh, temveč je eden najaktivnejših v vseh letih svojega delovanja. Zadnjih 20 let je predsednik izvršnega odbora Mitja Kumar, ki je od ustanovitve leta 1957 šele šesti prvi mož ljubljanskega kluba. Društvo je leta 1977 z zmago na neuradnem svetovnem prvenstvu pionirjev v Monte Bondoneju v svet popeljal Rok Petrovič, pet let pozneje je bila Andreja Leskovšek mladinska svetovna prvakinja, leta 1986 pa je Rok Petrovič osvojil mali slalomski kristalni globus kot skupni zmagovalec svetovnega pokala. V času Jugoslavije je bila prva dama Novinarja Mateja Svet, v zadnjih letih pa je njihova zvezda Žan Kranjec.

Mitja Kumar poudarja, da je treba v slovenskem alpskem smučanju ohraniti pozitivizem, saj so izzivi na številnih področjih. »V prvi vrsti bi izpostavil kadrovsko-trenerski primanjkljaj, kjer je pretok premajhen. V naši športni panogi so obrazi v zadnjih 20 do 25 letih v veliki večini isti. Zato je premalo novih idej, s katerimi bi se lahko bolje pripravili na spremembe. V drugi vrsti ne moremo mimo podnebnih sprememb, v tretji pa mimo poligona. Medtem ko spremljamo, kako imajo slovenski športniki znotraj različnih panog odlične ali vsaj dobre pogoje za trening, alpski smučarji sploh nimamo svojega poligona. To pomeni, da se mora otrok iz Ljubljane za dve uri in pol treninga na enem od avstrijskih smučišč voziti uro in pol v eno smer. Teh voženj se nabere ogromno glede na to, da so otroci na snegu med 60 in 120 dnevi, kar je v prvi vrsti zelo naporno. Morda bi bila rešitev, da bi imeli več kampov v tujini in bi imeli nekje za predorom Tauern svoj prostor in na njem proge,« Mitja Kumar ponuja teoretično rešitev, ki še zdaleč ne bi bila optimalna.