Malodušje je tako zgoščeno in zbito, da ga je v zraku malodane mogoče vonjati. Človečnost usiha, elementarna poštenost in skrb za dobrobit skupnosti tudi. So sploh kdaj bile ali so danes krutosti in zlorabe le bolj vidne ter razgaljene? Ni v naše dobro, da nas posrka histerija časa. Preživetveno je gledati in videti onkraj. A kako? S čim?
Fotografija: Luka Cjuha
Protistrup družbeni potrtosti
Svet je postal tako umazan, nevaren in nepredvidljiv, da se nemočno utapljamo v njegovi brozgi, naj še tako močno mahamo z rokami v želji in naporu, da bi se obdržali na površju. Kot bi se kontaminiralo prav vse v našem zahodnem svetu in postajalo vse bolj zlovešče, nesmiselno in razpadajoče, celo naša skupna prihodnost.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()