Potem je začela pisati knjige. V katerih secira komunizem, postkomunizem, odnos do žensk, vojne na Balkanu … Piše v hrvaščini in angleščini. Prevedli so jih v trideset jezikov, šest naslovov je izšlo pri ameriški založbi Penguin. Ena boljša od druge. Od publicističnih knjig, Smrtni grehi feminizma (1984, prva o feminizmu v bivši državi), Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali, Kavarna Evropa, Balkan express, Oni ne bi ni mrava zgazili, Tjelo njenog tjela, Basni o komunizmu, do literarnih del, v katerih obravnava žensko telo, bolezni, raziskuje življenje žensk, ki so živele z znanimi umetniki. Hologrami strahu, Okus po moškem, Marmorna koža, Kot da me ni, Nevidna ženska in druge zgodbe, Obtožena, Frida ali o bolečini, Dora in Minotaver, Mileva Einstein. Teorija žalosti …​ Prva knjiga, ki je bila prevedena v slovenščino, je bila leta 1989 Hologrami strahu. Od takrat redno izhajajo.

Živi med Hrvaško in Švedsko, piše kolumne, članke in politične komentarje za The Nation, The New York Times Magazine, The New York Review of Books, Suddeutsche Zeitung, Internacionale, Dagens Nyheter in The Guardian.

Teme vaših knjig so zelo različne. Kako jih izbirate?

V literaturo sem prišla iz novinarstva. Kot novinarko te ponavadi zanimajo najrazličnejše teme, fenomeni, ljudje in dogodki. A po določenem času in izkušnjah sem ugotovila, da mi novinarske oblike ne dajo dovolj prostora za teme, ki me posebej zanimajo in ki bi jih želela bolje predstaviti. Tako sem posegla po drugačnih oblikah, od esejev in kratkih zgodb do romanov. Že desetletja je tako, še vedno pišem novinarske in literarne tekste.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo